Kako lahko brzdaš svoja čustva?

MNOGI danes hrepenijo po čustvenem zadovoljstvu. Vznemirja jih hitra vožnja, nevarni športi, nedovoljeni spolni odnosi in jemanje mamil. Res je, da svet trgovine in zabave poudarja potrebo po čustvenih doživetjih. Zato mnogi težko prenašajo mir in tišino in mislijo, da jim mora življenje nuditi več čustvenega razvedrila.

Seveda imamo vsi svoja čustva. Na primer, kadar se nasmehnemo, smejemo ali jočemo, pokažemo, kakšno je tisti trenutek naše čustveno stanje. Toda ali veš, da lahko čustva vplivajo na tvoje telo, tako da povzročijo spremembo krvnega pritiska, bitje srca in potenje? Povzročijo lahko tudi telesne nelagodnosti, kot glavoboli, vznemirjenost želodca in probleme s hrbtenico. Seveda ljudje na splošno težijo za prijetnimi čustvi in se ogibljejo neprijetnih. Nekateri ljudje poskušajo odpoditi neprijetne občutke s sanjarjenjem in uživanjem prevelikih količin hrane in pijače. Na drugi strani, pa ustrezno čustveno razpoloženje dobro dene. V Pregovorih 14:30 je rečeno: »Srce mirno je življenje vsemu telesu.«

Zanimivo je, da Božja Beseda omenja vse vrste človeških čustev, kot so ljubezen, mržnja, radost, žalost, hrabrost in strah. Verjetno se spomniš, da se je »Jezus razjokal« in tako pokazal svoja čustva do umrlega prijatelja. (Janez 11:35) Jožef je komaj zadržal solze, »ker mu je gorelo srce do brata njegovega«, ki ga mnogo let ni videl. (1. Mojzesova 43:30)

Zakaj bi moral brzdati svoja čustva?

Ker živimo v »času stresov« in smo nepopolni, smo v življenju večkrat deležni neprijetnih kakor pa prijetnih občutkov. (2. Timoteju 3:1–5, Revised Standard) Biblija pravi, da »potrtost lahko znori modrega«. (Propovednik 7:7, NS) Če se torej ne bi trudili brzdati neželenih čustev, bi lahko to škodovalo našim odnosom v družini, s sošolci, sodelavci in sokristjani.

Seveda na naša čustva vplivajo stvari, ki jih Biblija imenuje »čas in razmere«. (Propovednik 9:11) Na primer, zakonski par, sicer polnočasna služabnika, se vrneta domov iz službe oznanjevanja in ugotovita, da so jima pokradli večino njunega imetja. To ju tako zelo vznemiri, da to občutita kot bolečino. Potrebujeta nekoliko dni, preden lahko spet nadzorujeta svoja čustva. Ko si opomoreta, nadaljujeta s svojim delom ‚tolaženja žalujočih‘. (Izaija 61:2)

Ali pa morda poznaš osebe, ki gledajo sentimentalne filme, ki jih povsem prevzamejo. Tako zelo se poistovetijo z igralci, da pogosto jočejo, čeprav gre za izmišljene stvari. Razmisli tudi o slučaju samske ženske, ki je tudi živela sama. Nekega večera je gledala film poln nasilja in groze. Čeprav je bila »na smrt preplašena«, ni mogla prenehati z gledanjem. Potem je imela težave s spanjem. Ko je končno le zatisnila oko, si lahko misliš, o čem se ji je sanjalo: o vampirjih in pošastih. Bistvo stvari je: Čustveno se odzivamo na dogodke okrog nas. Zato moramo seveda biti izbirčni, izogibati se moramo vsega, kar je škodljivo ali po nepotrebnem vznemirja naše čustveno ravnotežje.

Podudarek na zaželenih čustvih

Po drugi strani pa nam Božja Beseda priporoča, naj bomo ‚zmernih navad‘ in naj se ravnamo po ‚moči razuma‘. (Titu 2:2; Rimljanom 12:1) To ne pomeni, da bi morali postati brezbrižni do življenja. Ustrezno brzdana čustva začinijo naše življenje. Biblija, na primer, pravi: »Nič boljšega ni, kakor da se človek veseli svojih del.« (Propovednik 3:22, EI)

Da bi torej naše življenje naredili res prijetno, se lahko naučimo razvijati pozitivne občutke — čustva. To nam za razliko od negativnega razmišljanja, lahko pomaga, da bomo »vneti za dobra dela«. (Titu 2:14, JP) Močni, zdravi občutki krepijo odločnost in vztrajnost, da dosežemo nekaj, kar je vredno truda. Seveda kristjani vedo, da določenih stvari v Božji službi niso dosegli zaradi svojega pozitivnega razmišljanja. Namesto tega priznavajo, da se morajo popolnoma zanašati na Jehovin duh, če se hočejo kosati z bodočnostjo. (Luka 11:13; Pregovori 19:21) Ali lahko brzdamo svoja čustva in povečujemo koristne občutke?

»Ne delajte si s tem skrbi«

Zaradi škodljivih učinkov moramo brzdati čustva, kot so srd, ljubosumnost, mržnjo in strah. Da bi ponazorili, kako nam lahko to uspe, poglejmo samo en občutek: skrb.

Jehovina delujoča moč je krepila njegove voljne in zveste služabnike v preteklosti in prav tako tudi danes. Voden s svetim duhom je Jezus ohranil pozitivno stališče, ker se je iskreno zanimal za duhovne stvari. Svoje sledilce je spodbujal, naj »si ne delajo skrbi«. (Luka 12:29, JP) Nikoli ni podvomil v Očetovo ljubečo skrb. (Janez 15:9, 10) Dolgčas in potrtost nista odvrnila njegove gorečnosti navdušenja. Podobno moraš tudi ti, če želiš brzdati pretirano zaskrbljenost, zaposliti svoje misli s ‚hvalevrednimi stvarmi‘. (Filipljanom 4:8) Da, zaupanje v Jehovo lahko odstrani negativne misli.

Na, primer, mlado invalidno dekle iz Sao Paola v Braziliji, je skrbela njena premala spretnost in njena prihodnost. Skrbela je za majhne otroke, medtem ko so starši bili v službi. Ker se je počutila ničvredno, je pisala: »Bojim se, da bom na kraju izgubila glavo in naredila kaj nespametnega. Pomislila sem celo na samomor. Zavedam se, da se nikoli ne bom mogla poročiti.« Potem, ko je dobila pismo, v katerem je bila spodbujena, naj preučuje Biblijo, je odpisala: »Pričela sem čutiti, da se končno nekdo le pričenja zanimati za moje težave. Pokazali ste mi, kako pomembno je živeti v Jehovinem novem sestavu.« Zakaj si ne bi torej, namesto, da si delaš skrbi, raje postavil določne cilje, še posebej duhovne, tako da bi lahko več naredil v širjenju dobre vesti o Kraljestvu ali da bi več časa porabil za preučevanje Božje Besede.

Resda lahko trenutno olajšanje dosežemo s sprostitvijo, sprehodom, spremembo navad ali okolja, ali pa s poslušanjem pomirjajoče glasbe. Vseeno pa lahko nagibamo razmišljanju in skrbem, odvisno od tega, kar nam je bilo rečeno ali kar smo doživeli. Zato sposobnost razuma in moč volje nista dovolj, da bi dosegli notranji mir ali Božjo naklonjenost. Naučiti se moramo ‚preložiti svoje skrbi na Jehovo‘. To lahko storimo, ker ‚on skrbi za nas‘. (1. Petrovo 5:7)

Bog se zanima zate osebno

Božji namen ni, da bi si vsi bili podobni ali da bi vsi enako reagirali. V Bibliji je poskrbel za vodilna načela, ki so primerna in zadostna za vse. Dal nam je tudi jasne zglede tega, kako se osebno zanima za dobrobit posameznika. »Blizu je Jehova njim, ki so potrtega srca ... Mnogo nadlog zadeva pravičnega, a iz vseh ga Jehova rešuje.« (Psalm 34:18, 19) Pravzaprav se Jehova zaveda – Jehova pozna naše najbolj skrite občutke, celo težave in solze. Psalm 56:8 to takole pove: »Moje solze so spravljene v tvojem mehu. Mar niso zapisane v tvoji knjigi.« (EI) Ko torej pomoč dejansko potrebujemo, oziroma kadar smo »bedni in ubogi«, je Jehova lahko naš »pomočnik in naš rešitelj«. (Psalm 40:17, EI) Toda kaj se zahteva od tebe, da bi dobil to pomoč?

Cenjenje Božjih izrednih lastnosti, njegovega »usmiljenja«, nam pomaga, da ne bi sebi posvečali preveliko pozornost. Ne moremo zaverovani sami vase slepo slediti našim občutkom, ker je človeško srce lahko »varljivo« in vodi do nepremišljenih dejanj, celo do nemoralnih odnosov. (Jeremija 17:9) Na primer, poročeno žensko v Latinski Ameriki je pričel privlačiti njen sosed. Vodila so jo njena čustva in svojo željo je prikrojila tako, kot da mu želi ‚pomagati‘. Na srečo je upoštevala nasvet zrelih kristjanov. Vsled povečanega cenjenja Božjih lastnosti je končala to zvezo. Sedaj je srečna in pravi: »Moj zakon je rešen.« Seveda bomo mi vsi naredili dobro, če se bomo dali poučevati Jehovi in se zbližali z njim. (Psalm 19:7—11)

Močna vera, se pravi, trdno pričakovanje in sigurno upanje, prispeva k pozitivnemu stališču, medtem ko negotovost povzroča skrb in strah. (Hebrejcem 11:6) Resnično, negativno razmišljanje ali dvomi lahko povzročijo, da nam spodleti tam, kjer bi lahko uspeli. Pomanjkanje vere zahteva razvijanje večjega zaupanja v Božjo sposobnost ukrepanja. (1. Janezovo 5:10) Kako pomembno se je torej zanašati na Boga, in redno moliti za pomoč pri brzdanju naših občutkov! (Jakob 1:5)

Samoobvladanje in zmernost sta prav tako lastnosti, ki si ju moramo privzgojiti, da bi z drugimi bili v prijetnih odnosih. »Kdor je hladnega duha, je razumen mož«, ki nadzoruje svoja čustva. (Pregovori 17:27, EI) Poleg tega pa je apostol Pavel pisal: »Krotkost vaša bodi znana vsem ljudem«, ker prispeva k urejenemu in mirnemu življenju. (Filipljanom 4:5)

Ljubezen do drugih pospešuje najlepše občutke, pripravljena je spodbuditi druge in jim dati občutek zadovoljstva. »Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo.« »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega.« (Rimljanom 12:10, JP; 1. Korinčanom 13:4, 5, JP)

Če boš razvijal te lastnosti, si lahko prepričan, da ti bo Jehova pomagal. Pavel je pisal: »In božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. (Filipljanom 4:7)

Kaj želiš narediti?

Medtem ko bi se vsak od nas moral zavedati, da mora bolj brzdati svoja čustva, smo lahko prepričani, da smo sposobni napredovati in doseči večjo srečo. V ta namen moramo zelo paziti, da ne bi sanjarili in se ne bi prepuščali nenadzorovanim občutkom, kot so nepotrebne skrbi. Raje se trudimo gojiti pozitivne, zdrave občutke z namenom, da bi sami uživali notranji mir in bi bili v miru z našimi prijatelji ter z Bogom.

Da, koristno je, če se odločimo, da bomo to storili in glejmo naproti dnevu, ko bo Jehova ‚zadovoljil željo vsake žive stvari‘. (Psalm 145:16, NS) Zato delajmo vztrajno na tem, da bi uživali življenje v bodočem novem mirnem sestavu stvari. Če bomo tako ravnali, nam bo to že danes prineslo srečo, ki je zagotovo najbolj zaželen občutek.