Razkritje skrivnosti duševnih bolezni

»Groza me je bilo samo pomisliti na duševno bolezen,« se spominja Irena. »Shizofrenija, depresija in podobnih besed nisem poznala. Duševna bolezen je pomenila sramoto. Zboleti za to boleznijo je pomenilo ‚znoreti‘, biti ‚odvržen‘ v bolnico za duševne bolezni. Nekateri prijatelji so celo menili, da sem obsedena z demoni!«

NOROST, blaznost, zmedenost. Že besede zbujajo strah in nam kličejo v misel podobe tapeciranih celic in prisilnih jopičev. Toda vsakdo z duševnimi motnjami še ni pobesneli manijak. Pa tudi vsaka nenavadna osebnost ali vsako nenavadno vedenje še ne kažeta na duševno bolezen.

Vsako duševno motnjo tvori cela vrsta posebnih bolezenskih znamenj. Manična depresija je na primer stalno spreminjanje razpoloženja, nihanje med vedrim in potrtim duševnim stanjem. Depresiven bolnik »zapada v hudo, hromečo in nepopustljivo žalost.« Anksiozne nevroze, kakršne so denimo fobije, pa lahko bolnika omrtvijo z nerazumljivimi strahovi.

V tem in v naslednjem članku se bomo omejili na bolezen, ki nosi v sebi bistvo vseh duševnih bolezni.

Shizofrenija – najtemnejša plat duševnih bolezni

Ireni se je v bolnici dogajalo, da je zamenjavala ljudi: zdravnike in medicinske sestre je objemala, misleč, da so njeni sorodniki, ki jih že dolgo ni vedela. Včasih se ji je zdelo, da voha kak vonj, ki ga drugi niso zaznali. Postajala je prepričana, da jo skuša bolnišnično osebje umoriti. »Nekoč so me morali privezati na posteljo,« pravi sama.

In diagnoza? Shizofrenija – bolezen, za katero trpi najmanj vsak stoti. Samo v Ameriki vsako leto odkrijejo prek sto tisoč novih primerov shizofrenije.a

Shizofrenikova osebnost ni razcepljena – ni podvojena ali pomnožena (kar je sicer druga in redka oblika bolezni) – ampak je poškodovana. Tako je na primer zdravnik nekega mladeniča po imenu Jerry opisal kot »šolski primer shizofrenije«. Njegov pogled je zdaj zgubljen zdaj spet grozeč in sovražen. Njegovo govorjenje je nepovezana zmes strahu (»Ubiti me hočejo z elektriko!«) in prividov (»Tistole sliko tamle boli glava.«). Notranji glasovi ga vznemirjajo. Njegovi možgani so zblazneli.

Shizofrenija rodi celo vrsto nenavadnih simptomov: bolnik ima privide, sliši glasove, ki jih ni, njegovo razmišljanje je moteno, obhajajo ga nerazumljivi strahovi in njegovo čustvovanje zgublja stik z realnostjo. Kje so vzroki teh simptomov? Še pred desetletjem so zdravniki za obolelost krivili bolnikove starše. Zdaj se jim po večini zdi, da je ravno obratno; starši shizofrenega otroka se znajdejo v veliki čustveni stiski in napetosti.

Zdaj zdravniki v glavnem priznajo, da so se motili, ko so za bolezen krivili starše. Seveda, tudi Sveto pismo svari starše, naj ne dražijo svojih otrok. (Kološanom 3:21) Pa tudi če jih, je kaj malo verjetno, da bi otrok postal shizofren samo zaradi tega. Starši pač nimajo v rokah vzrokov za nastanek bolezni.

Dednost

Peter in Pavel (imeni sta izmišljeni) sta bila dvojčka. Ob rojstvu so ju ločili; Petra sta vzgajala prizadevna rejnika, Pavla pa ravnodušna babica. V zgodnjem otroštvu je v obeh hkrati pognala kal duševne zmedenosti. Peter je rad kuril ogenj in kradel. Pavel je tudi čutil nagnjenje do ognja, poleg tega pa je rad mučil pse. Shizofrenija se je v obeh razvila do kraja in končala sta v psihiatrični bolnici.

Naključje? Ali pa shizofrenijo prenašajo geni? Danes vemo za štirinajst dvojčkov, ki so jih vzgajali ločeno in od katerih je vsaj eden zbolel za shizofrenijo. V devetih primerih sta za isto boleznijo zbolela oba. Dednost je torej pri vzrokih za nastanek shizofrenije treba upoštevati. Toda zanimivo je, da je pri obeh zakoncih shizofrenikih le 46 odstotna možnost, da bo za isto boleznijo zbolel tudi njun otrok. »Če bi bila shizofrenija res zmeraj posledica prizadetosti prevladujočega gena, potem bi 75 odstotkov otrok zbolelo za to boleznijo,« piše v knjigi Schizophrenia: The Epigenetic Puzzle.

Vzroki torej ne tičijo le v genih. Avtorja knjige Mind, Mood and Medicine ugibata takole: »Znano je, da lahko psihološka izkušnja — na primer stres v vojni — odločilno vpliva na kemično, hormonsko in psihično delovanje telesa. Pri duševnih boleznih je psihična izkušnja za ljudi, nagnjenje k duševni bolezni, velikokrat sprožilen faktor.« In kako bi sem umestili še dednost? Doktorja Wender in Klein nadaljujeta: »Na splošno menimo, da je človek zaradi dedne obremenitve ranljivejši za nekatere oblike psihičnih izkušenj.« Shizofrenija sama po sebi torej ni zmeraj dedna, dedna pa je njena nagnjenost — dovzetnost.

Bolezensko spremenjeni možgani

Revija Schizophrenia Bulletin postavlja pred nas še en delček te uganke: »Sodeč po raziskavah so možgani shizofrenikov velikokrat bolezensko spremenjeni.«

Dr. Arnold Schleibel trdi, da so živčne celice normalnega človeka v možganskem predelu, imenovanem hippocampus, »postrojene kot vojački«, pri nekaterih shizofrenikih pa so nameščene »povsem zmešano in tudi njihovo delovanje je tako«. Po njegovem mnenju je prav v tem vzrok za shizofrenikove privide. Pri nekaterih shizofrenikih se poveča tudi možganska votlina. Še najbolj zanimivo pa je odkritje, da najdemo v možganih duševnih bolnikov biokemične napake! (Glej naslednji članek.)

Toda nobena sprememba v možganih in nobena biokemična napaka, ki so jo do danes odkrili, ni značilna samo za shizofrenijo. Zdravniki zato menijo, da utegne biti shizofrenija »skupek pomanjkljivosti z velikim številom vzrokov.« (Schizophrenia: Is There an Answer?) Počasi delujoči virus, pomanjkanje vitaminov, presnovne motnje, alergije na nekatere vrste hrane – vse to je le nekaj dejavnikov, ki vplivajo na nastanek shizofrenije.

Toda čeravno se pravi vzrok in mehanizem shizofrenije izmikata medicinski znanosti, dr E. Fuller Torrey pravi: »Shizofrenija je zdaj dokončno spoznana za duševno bolezen. Znanstvena in biološka danost je, kakor so znanstvene in biološke danosti sladkorna bolezen, multipla skleroza in rak.« Obstojajo dokazi, da imajo tudi depresivne bolezni svoje korenine v biologiji.

Duševna bolezen je tako izgubila svojo skrivnostnost – in tudi sramotnost. Možnost, da to bolezen zdravimo, je sedaj postala dosegljiva stvarnost.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 14]

Cela vrsta dejavnikov utegne vplivati na nastanek duševne bolezni

Dednost?

Okolje?

Poškodbe možgan?

Kemične napake?

Prehrana?