Kako je kaj takega bilo mogoče?

EDEN izmed paradoksov zgodovine je v tem, da so najhujše zločine proti človečnosti — lahko se jih primerja s tistimi v koncentracijskih taboriščih 20. stoletja — zagrešili dominikanski ali frančiščanski menihi, ki pripadajo dvema redoma, ki trdita, da sta posvečena oznanjevanju Kristusove vesti o ljubezni.

Težko je razumeti, kako je lahko Cerkev, ki si pripisuje navdihnjeno izjavo »sicer pa bodo preganjani vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu«, sama postala preganjalec. (2. Timoteju 3:12, katoliški Jubilejni prevod) Kako je to bilo mogoče?

Kot prvo, to so omogočili katoliški nauki. Kako to? Lahko bi povzeli znameniti izrek katoliškega »svetega« Avguština: »Salus extra ecclesiam non est« (Zunaj cerkve ni rešitve). Nedavno je Paul Johnson v Zgodovini krščanstva izjavil o Avguštinu: »On ni le odobraval, ampak je postal tudi teoretik preganjanja; kasneje je inkvizicija enako kot on zagovarjala preganjanje.«

V 13. stoletju je »sveti« Tomaž Akvinski, imenovan tudi angelski doktor, zagovarjal smrtno kazen za krivoverce. Katoliška enciklopedija to takole pojasnjuje: »Teologi in pravniki v določeni meri gledajo na krivoverstvo podobno kot na veleizdajo.« Isto delo priznava: »Torej ni nobenega dvoma o tem, da cerkev zahteva pravico uporabe fizične sile proti odpadnikom.«

»Pravica« cerkve, da muči in sežiga krivoverce, je dejansko bila strašen dodatek nebiblijskemu nauku o peklu in vicah. Cerkev je mučila ljudi v imenu Boga, za katerega ona bogokletno trdi, da je mučitelj. (Primerjaj Jeremija 7:31; Rimljanom 6:23.)

Drugi razlog, zakaj je bila inkvizicija mogoča, leži v globoki vpletenosti cerkve v politiko. Srednjeveška Evropa je dejansko bila totalitarna družba, v kateri sta Cerkev in država, čeprav sta pogosto tekmovali med seboj, združili svoje moči proti vsakomur, ki si je drznil kritizirati duhovnika ali kneza. Iz tega prešuštniškega odnosa se je rodila inkvizicija. V francoski Splošni enciklopediji (Encyclopaedia Universalis) beremo: »Inkvizicija ne bi nikoli mogla izvesti svoje naloge brez sodelovanja civilnih oblasti, ki jih je oskrbovala s svojimi sredstvi in izvrševala kazni.«

To pa ne pomeni, da so protestanti bili nedolžni. Nepristranski zgodovinski zapisi kažejo, da so občasno bili prav tako nestrpni kot katoličani. Tudi oni so v imenu Kristusa zagrešili strašne zločine, celo zažigali so odpadnike na kolu, pogosto ob pomoči posvetnih oblasti. Protestantsko krvoločnost so omogočali podobni razlogi: Tudi protestanti so del religioznega sistema, ki v svojo teologijo sprejema nebiblijske nauke o Bogu, ki večno muči, in skozi vsa stoletja so tudi oni imeli nečiste duhovne odnose s posvetnimi silami.

Sodobna zapuščina

Se inkvizicija lahko ponovi? V današnji posvetno naravnani družbi gotovo ne. Vendar pa najdemo v Novi enciklopediji Britanici zanimiv komentar: »Zapuščina krščanske nestrpnosti in metode, ki jih je razvila (to je, zasliševanje ali pranje možgan), deluje v nestrpnosti ideologije in tehnike sodobnih političnih revolucij.«

Da, »zapuščina (odpadniške) krščanske nestrpnosti in metode, ki jih je razvila,« je vidna v današnji posvetni nestrpnosti. V nekaterih deželah so politične sile proti predstavnikom katoliške cerkve že uporabile metode, podobne inkvizicijskim. To pa je le predokus tega, kar šele pride.

Biblija pokaže, da se bodo »kralji zemlje« ali svetovni vladarji, s katerimi takšne svetovne religije duhovno »nečistujejo«, obrnili proti celotnemu svetovnemu kraljestvu lažne religije, ki je ponazorjena z »nečistnico« oziroma »Babilonom velikim«. (Razodetje 17:1—6) Siti bodo njenega mešanja v politične zadeve. Bog bo uporabil takšne protireligiozne politične elemente, da bi odmerili sodbo temu krivičnemu religioznemu sistemu. »Oplenili jo bodo in slekli, požrli njeno meso ter sežgali v ognju.« (Razodetje 17:12, 16–18, katoliški Jubilejni prevod) Kri, ki jo je prelivala v verskih vojnah, križarskih pohodih in inkvizicijah bo tako maščevana. (Razodetje 18:24; 19:2)

Zato je vsem iskrenim katolikom in protestantom, ki se sramujejo, ker so še naprej del verskega sistema, ki je prelil toliko nedolžne krvi, namenjen Božji poziv: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite njenih grehov in da ne prejmete od njenih šib.« (Razodetje 18:4)

[Poudarjeno besedilo na strani 18]

»Pravica« cerkve, da muči in sežiga krivoverce, je dejansko bila strašna posledica nebiblijskega nauka o peklu in vicah