Biblijsko gledišče o spolnosti

ZA MNOGE iskrene katolike je že sama misel na to, da je Marija imela spolne odnose s svojim soprogom Jožefom nekaj neverjetnega in pretresljivega. Temu je tako, ker celotno stališče njihove cerkve do spolnosti daje povprečnemu katoliku vtis, da neka oseba ne more biti sveta, če je imela odnose, pa čeprav je poročena. Toda ali sta zakonska zveza in svetost nezdružljivi stvari? Kaj pravi Biblija?

V starem Izraelu je Bog od duhovnikov zahteval naj bodo sveti, pa je poroka vseeno bila primerna za njih. (3. Mojzesova 21:6, 7, 13) V krščanski skupščini je bil Peter — ki ga ima katoliška cerkev za prvega papeža — poročen človek, poročenih je bilo večina apostolov. (Matej 8:14; 1. Korinčanom 9:5) V krščanski skupščini je »nadzornik« (»škof« v katoliškem Ekumenskem prevodu), lahko bil »ene žene mož«. (1. Timoteju 3:2) In »starešine (»duhovniki«, po katoliškem prevodu) so lahko bili poročeni. (Titu 1:5—8) Dejansko so vsi zvesti kristjani prvega stoletja bili »izvoljeni Božji, sveti in ljubljeni« in mnogi med njimi so bili poročeni. (Kološanom 3:12, 19—21) Nesmiselno bi bilo trditi, da so to bili zakoni brez spolnosti, saj bi to bilo v neposrednem nasprotju z apostolskim nasvetom danem v 1. Korinčanom 7:2—5.

Tako zakonska skupnost in svetost po Bibliji nista nezdružljivi. Ali bi Bog govoril o sebi kot o Izraelovem »soprogu« in ali bi Biblija govorila o Kristusu kot »soprogu« krščanske skupščine, če bi v zakonskih odnosih bilo nekaj nečistega? (Izaija 54:5; 62:4, 5; Efežanom 5:23—32; Razodetje 19:7; 21:2, 9)

Zato lahko z mirno vestjo sprejmemo jasno biblijsko pričevanje, da sta po deviškem rojstvu Jezusa Jožef in Marija živela normalno zakonsko življenje in tako so se jima rodili še drugi sinovi in hčerke. To so bili Jezusovi telesni polbratje in polsestre, ki jih je rodila Marija. (Matej 1:24, 25; Marko 3:31) To nam v nobenem primeru ne preprečuje, da bi Marijo ljubili in spoštovali kot sveto žensko, saj tudi to, da je Sara rodila Izaka, ni odvrnilo Petra od tega, da jo je prištel k »svetim ženam« starih časov. (1. Petrovo 3:5—7; Hebrejcem 11:11, 12)

Razveza in kontracepcija

Katoliška cerkev ima prav, ker ne odobrava razvez in obsoja splav. Toda ali v Bibliji najdemo podporo za to, da se zakonci nikakor ne smejo razvezati, in za trditev, da »mora njun sleherni spolni odnos biti namenjen podelitvi življenja«? (Humanae Vitae)

Bog je vzpostavil zakonsko skupnost kot stalno vez med enim moškim in eno žensko. (1. Mojzesova 2:22—24) Jezus je to merilo obnovil znotraj krščanske skupščine: »Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.« Dodal pa je: »Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešeštvuje.« (Matej 19:4—6, 9; 5:32)

Biblija torej pravi, da je zakonska nezvestoba tehtna osnova za ločitev, pravzaprav edina veljavna osnova. Katoliška cerkev ni naredila nič dobrega ne zase in ne za svoje pripadnike, ker je glede te zadeve bolj stroga kot Sveto pismo. The New Encyclopaedia Britannica v komentarju o posledicah takšnega ravnanja skozi stoletja pravi: »Stroga monogamija (enoženstvo) ni bila povezana z običajno in splošno dopuščeno navado prešuštva, na katero katoliška cerkev gleda bolj strpno kot pa na ločitev.«

Kar se tiče kontrole rojstev, je vodilni katoliški teolog Avguštin (354—430 n. št.) menil, da so spolni odnosi, celo v zakonski skupnosti, grešni, če se je na kakršenkoli način hotelo preprečiti spočetje. To je še vedno bolj ali manj stališče katoliške Cerkve, kot je to izrazil papež Pavel VI. v svoji okrožnici Humanae Vitae iz leta 1968 in potrdil papež Janez Pavel II. Takšna trditev je povzročila mnogo vznemirjenj med iskrenimi katoliki. Navzlic temu pa Biblija ne prepoveduje kontracepcije; o tej stvari sploh ne govori.

Na drugi strani pa Biblija ne odobrava splav, kot je to razvidno iz 2. Mojzesove 20:13 in 21:22, 23. To bi vključevalo metode kontrole rojstva, ki delujejo po spočetju, saj bi to bilo enako umoru osebe, ki je pravkar pričela živeti. Razen tega pa Biblija prepušča načrtovanje družine vesti vsakega krščanskega para. Da bi obdržal svoje stališče do kontrole rojstev, je Rim šel »preko tega, kar je zapisano« v Božji Besedi. (1. Korinčanom 4:6, Nova ameriška Biblija, katoliški prevod.)

Biblija in celibat

Čeprav, kot smo lahko videli, obvezni celibat ni biblijska zahteva, pa Biblija govori o prostovoljnem samskem stanu. Jezus je pojasnil: »Nekateri so namreč že po rojstvu nesposobni za zakon, nekatere so take naredili ljudje in nekateri so se zakonu sami odpovedali zaradi nebeškega kraljestva. Kdo more razumeti, naj razume.« (Matej 19:12, JP) Jezus torej ni rekel, da je celibat ali samski stan obvezen; dejansko so, kot smo že omenili, nekateri apostoli bili poročeni. (Marko 1:29, 30; 1. Korinčanom 9:5)

Tudi apostol Pavel je pisal o prostovoljnem samskem stanu kristjanov in kristjank ter pojasnil: »To pa pravim vam v korist, nikakor ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.« (1. Korinčanom 7:8, 35, 38, 40, JP) Z biblijskega gledišča je povsem jasno, da je samski stan sposobnost, ki jo nekateri kristjani obeh spolov lahko razvijejo s ciljem, da bi se lahko bolj in svobodneje predali v Božjo službo. Za to ni potrebna prisega, niti ni to obveznost ali prisila. (1. Korinčanom 7:28, 36)

Nasprotno pa je obvezen celibat lahko znamenje odpada, ker v Prvem Timoteju 4:1—3 beremo: »Duh pa razločno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere, ker se bodo vdali zapeljivim duhovom in demonskim naukom onih, ki hinavsko govore laži, imajo v svoji vesti vžgano znamenje, branijo ženiti se.«

Držati se biblijskega gledišča

Pregledovanje katoliških priročnikov pokaže, da so katoliški nauki in usmeritve glede spolnosti globoko ukoreninjene v poganskih mističnih religijah. Posledice tega je bilo razvrednotenje zakona, ustvarjanje občutka krivde zaradi spolnosti in vsiljevanje nadlog mnogim iskrenim katolikom.

Na drugi strani pa Biblija pokaže, da je zakon časten in da kristjan ali kristjanka zaradi spolnih odnosov v zakonski skupnosti nista nesveta v Božjih očeh. Prav tako odkriva, da je prostovoljni samski stan lahko nagrajujoč, če takšna oseba svojo energijo in čas uporabi za službo Bogu.

Upamo, da bo ta kratek pregled zadev, povezanih s spolnostjo, pomagal mislečim katolikom, kakor tudi drugim, ki so bili vznemirjeni, in ki so morda celo trpeli zaradi utrjenih naukov, ki segajo nazaj v starodavne babilonske misterije. Veliko strokovnjakov priznava, da to niso biblijski nauki. Če nauki neke verske skupine niso v skladu s Svetim pismom, potem ljudem, ki se bojijo Boga ne bi bilo treba pomišljati glede nestrinjanja s takšnimi nauki. Vse takšne osebe spodbujamo, da preiščejo cerkvene nauke v luči Božje besede z Jezusovim zagotovilom v mislih: »Če vztrajate v mojem nauku, ste zares moji učenci. Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«

[Slika na strani 15]

Ni treba, da si samski, če oznanjaš Božjo besedo. Apostol Peter je bil poročen.