Mladi sprašujejo

Kako lahko ustrežem svojim staršem?

WALLYEVA mati je mislila, da bi moral več časa porabiti za svoje domače naloge. Toda Wally je rekel: »Resnično se naprezam v šoli in ko pridem domov, bi se rad malo spočil in sprostil, obiskal prijatelje ali karkoli že. Toda ona pravi: ‚Ne boš šel nikamor iz stanovanja!‘«

‚Želim biti ponosna na tebe!‘ ‚Daj vse od sebe!‘ ‚Bodi uspešen!‘ To so znane spodbude staršev. Čeprav te besede nekatere mlade spodbudijo in jih spodbodejo, pa tebi morda niso všeč. Ne da bi želel prezirati svoje starše, ampak včasih se ti zdi, da je njihova neprestana skrb pretirana. ‚Kdo bi jim le lahko ustregel‘, se sprašuješ.

Zakaj starši mnogo pričakujejo

Najprej se seznanimo s pomembnim dejstvom: dobri starši se čutijo odgovorne za svoje otroke. V Pregovorih 10:1 je rečeno: »Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.« Zato je povsem naravno, če tvoji starši želijo, da si dober. Tvoje delo se zrcali na njih. Še pomembnejše pa je, da so v skrbeh zate. Dr. Joan Lipsitz pravi: »Pričakovanja staršev često temeljijo na želji, da bi otrokom bile prihranjene stvari, skozi katere so sami morali iti, ko so bili njihovih let.«

Ko ti torej očka ali mamica rečeta, da moraš ostati doma in dokončati svojo domačo nalogo, to še ne pomeni, da pretiravata. Onadva že vesta, da se boš kot odrasel človek lahko preživljal le, če se boš navadil spretnosti in sposobnosti, to pa se doseže le s trdim delom. Če sta tvoja roditelja kristjana, želita tudi, da bi dosegel polno duhovno zrelost. (Primerjaj Efežanom 4:13.) Da, za spodbudami staršev glede dobrih ocen, za njihovimi zahtevami, da obiskuješ krščanske sestanke, itd., je velika ljubezen. Neki mladenič z imenom Gary je o tem rekel: »Seveda, starši so mi postavili visoke cilje. Navsezadnje so ljubeče žrtvovali zame svoj čas in denar. Bil sem njihovo ‚nagradno‘ imetje.«

Roko na srce, nekateri starši gredo predaleč in v sebi so si zamislili, da morajo njihovi otroci dobiti najbolje plačano zaposlitev, družbeni položaj in celo slavo. Billyeva starša sta na primer, sanjala, da bo postal vrhunski športnik. Po pouku ga je oče uril na košarkaškem igrišču. Billyju pa enostavno ni za šport.

Upoštevaj, kar je rekel Jezus, ko je mati dveh njegovih apostolov skušala zagotoviti svojima sinovoma prednostne položaje v Kristusovem Kraljestvu. Želela je, da bi bil ‚eden ob njegovi desni in drugi ob njegovi levi strani‘. Bilo je lepo, da je želela, da njena sinova služita drugim skupaj z Jezusom. Toda v njeni zahtevi je morda sled napačnega motiva. Jezus je vsekakor popravil zamisel, ki so jo morda ona ali njena dva sinova imeli glede ‚izvajanja oblasti kakor velikaši‘. Prizadevanje za tem, da bi bili prvi, enostavno ni krščansko. (Matej 20:21-26) Podobno je danes. To, kar velja, je tvoj odnos z Bogom. (1. Korinčanom 1:31) Brezobzirno tekmovanje in neumorno prizadevanje za pridobivanjem materialnih dobrin je brezuspešno ‚lovljenje vetra‘. (Propovednik 4:4; glej tudi Galačanom 5:26 in 1. Janezov 2:16.)

Vseeno pa nekateri starši tega ne upoštevajo. Morda svoje otroke silijo, da se naprezajo — včasih celo preko svojih zmogljivosti. Kakšne so lahko posledice? Neki strokovnjak trdi: »Nemogoča pričakovanja staršev, učiteljev in sovrstnikov povzročijo med mladimi več s stresom povezanih problemov kot druge stvari.«

Na srečo pa so pretirano ambiciozni in pretirano zahtevni starši v manjšini. Zato so verjetno zahteve tvojih staršev čisto razumne. Mnogo lahko narediš — in se naučiš — da bi izpolnil njihova pričakovanja — v svojo korist!

Nauči se dati vse od sebe!

»Bila sem jezna, razočarana in prestrašena«, je obujalo spomine šestnajstletno dekle, od katerega so njeni starši zahtevali, naj ostane v razredu z boljšimi učenci. »Po mojem nisem bila dovolj bistra.« Ali so njeni starši od nje res preveč zahtevali, ker so ji predlagali, naj se bolj potrudi? Sploh ne. Razred je končala z visokimi ocenami in sedaj gleda na celoten doživljaj kot na »zmago«. (Časopis Teen.)

Mladi se često podcenjujejo. Kadar te torej starši spodbujajo, da se izboljšaš na nekaterih področjih — pri ocenah, na primer — ti bo uspelo, če boš gledal na to z njihovega gledišča. »Poslušaj svojega očeta, ki te je rodil«, piše v Pregovorih 23:22, »in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.« Njune življenjske izkušnje jima omogočajo, da na tvoje zmožnosti in sposobnosti gledata bolj stvarno kot ti. V svoji knjigi Childstress (Stres pri otrocih) Mary Susan Miller piše: »Želim poudariti dejstvo, da bi starši in učitelji morali pričakovati določene stvari od otrok. ... Brez tega otroci izgubljajo samozaupanje, ki ga imajo, kadar odrasli verjamejo vanje.«

Poskušaj torej ustreči razumnim zahtevam staršev.

Pogovarjajte se! Pogovarjajte se!

Kaj storiti v primeru, če misliš, da starši od tebe preveč zahtevajo? Ali, če so njihovi cilji nasprotni tvojim željam? Potrebno se je pogovoriti — to deluje pozitivno in zdravilno — tako nam povedo mladi ljudje, ki so se uspešno spoprijeli s to situacijo. Veronica, na primer, pravi: »Sedi skupaj s starši, kadar vas nihče ne moti in poskusi doseči, da na tebe gledajo tako, kakor gledaš nase ti sam.« David dodaja: »Če bi kdaj prej pričel takšne pogovore o pritiskih, ki sem jih občutil, ne bi bilo lažje samo meni, ampak tudi mojim staršem.«

Pogovarjati se pomeni poslušati in tudi govoriti. Starši naj jasno povedo, kaj želijo od tebe. Ali ti dejansko veš, zakaj oni to od tebe pričakujejo? Spomni se, »kdor odgovarja (ali zahteva) preden je slišal, pokaže v svojo sramoto, da je neumen.« (Pregovori 18:13, EI) »Pogovori«, izjavlja Tom Kennon, predavatelj na oddelku za psihiatrijo na kalifornijski univerzi, »so ključ. Pojavlja se nova zavest — pri najstnikih — kakor tudi pri starših.« Dve stvari lahko pomagata pri takšnih pogovorih.

Sodeluj: »Ugotovil sem, da je pomembno biti popustljiv«, pravi Gary. Priznal je, da to »ni vedno lahko«. Naj si bo lahko ali ne, Biblija pokaže, da je tako prav: »Otroci ubogajte svoje starše v Gospodu, zakaj tako je prav.« (Efežanom 6:1, JP) Če jim kljubuješ, te bo to enostavno odtujilo od njih. Veronica, ki smo jo prej omenili, dodaja, da boš zaradi takšnega sodelovanja, »gledano dolgoročno, boljša oseba«.

Pokaži spoštovanje: Spoštovanje lahko le izboljša vaše odnose v družini. Tako boš lahko izrazil svoje občutke, ne da bi povzročil zamero. Če torej misliš, da hočejo tvoji starši od tebe več, kot pa ti zmoreš, jim to blago in z globokim spoštovanjem pojasni. (Primerjaj 1. Petrov 3:15.)

Na primer, krščanski mladenič Edvard je prišel v spor s starši zaradi življenjske kariere. Kako jim je ustregel v takšni kočljivi situaciji? Edvard pravi: »Uspel sem, ker sem jima spoštljivo pojasnil, zakaj si želim prizadevati za krščansko službo namesto za kariero, ki sta mi jo onadva izbrala. Pričakoval sem močan boj, še posebej z mamo, toda mirno smo se pogovorili.«

Zanimivo je, da je nekaj let kasneje Edvard postal uslužbenec uprave svetovnega središča Jehovinih prič. Nedavno je njegova mati pisala: »Resnično sva bila razburjena, ko si se odločil, da greš (tja). Vendar sva se s tem sprijaznila in misliva, da je to zate najboljša odločitev. Izgleda, da si tam srečen in to je veliko vredno. Ne moreva sprejeti tvoj način verskega mišljenja, toda to ne odloča o pravilnosti tvoje odločitve.«

Zakaj ne bi raje gledal na upe tvojih staršev kot na izraz njihovega zaupanja vate, namesto da se posmehuješ njihovim spodbudam? In četudi je tvoja ali njihova pričakovanja potrebno popraviti, med pogovorom o tem pokaži svoje spoštovanje.

[Poudarjeno besedilo na strani 17]

»Sedi skupaj s starši, kadar vas nihče ne moti in poskusl doseči, da na tebe gledajo tako kakor gledaš nase ti sam.«

[Slika na strani 17]

Si mnenja, da ti starši povzročajo stres, ker načrtujejo tvoje življenje?