Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g84 8. 4. str. 29–32
  • Opazujemo svet

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Opazujemo svet
  • Prebudite se! 1984
  • Podnaslovi
  • Zasežena cerkvena posest
  • Pismenost napreduje
  • Ali koralne čeri umirajo?
  • Poročeni duhovniki
  • Smrt v zvezi s krvjo
  • Detektorji (odkrivalci) onesnaženja
  • Bogastvo rdečega morja
  • Eksotična hrana
  • Čistejše steklo
  • »Potuhnjene« spolne bolezni
  • Slepi mornar
  • Po svetu primanjkuje vode
  • Rekorden porast prebivalstva
  • Lekcija za učitelje
  • Oživljavanje stare hebrejščine
Prebudite se! 1984
g84 8. 4. str. 29–32

Opazujemo svet

Zasežena cerkvena posest

● Na Malti se je parlament odločil, kot je neuradno ugotovljeno, zaseči kar 75% lastnine rimskokatoliške cerkve v tej državi. Cerkev na Malti ima največ lastnine v svojih rokah in kar 20 do 25 odstotkov otrok hodi v cerkvene šole. Premier Dom Mintoff in episkopat sta bila v napetih odnosih in Vatikan je po pisanju New York Timesa, protestiral in formalno obsodil predlagani ukrep. V »nenavadno hladnem jeziku« je Vatikan posvaril, da bo vladna zaplemba večine cerkvenega premoženja vplivala na »religiozni mir« na Malti, poroča Times.

Pismenost napreduje

● Čeprav je ena tretjina odraslih svetovnih prebivalcev še vedno nepismenih, stvari po mnenju The Toronto Stara, napredujejo posebno v deželah tretjega sveta. World Bank Development poroča, da je stopnja pismenosti v letu 1950 bila 33%>, do leta 1979 pa je porasla na 56%. Čeprav nekateri strokovnjaki dvomijo v veljavnost teh številk pa drugi poudarjajo, da se v mnogih deželah tretjega sveta »še kako zavedajo, da je pismenost pot do napredka.« Toda obstojajo dozdevno nerešljivi problemi. Na primer, samo v Nigeriji govore več kot 100 jezikov. Mnoge afriške dežele so si postavile za cilj, da »do leta 2000 izkorenijo nepismenost,« pravi članek.

Ali koralne čeri umirajo?

● Znanstveniki pod vodstvom Petra W. Glyna, Smithsonovega biologa in raziskovalca, so odkrili v Pacifiku in nekaterih delih Atlantika nekaj, kar štejejo k »najbolj izrazitemu opustošenju podvodnih čeri v sedanjem času«, poroča New York Times. Zakaj je to vzrok za zaskrbljenost? Ker te čeri in alge, ki jih privabljajo, predstavljajo zatočišče in pomembno prehranjevalno področje za jastoge, ribe in manjša bitja. Pravtako pa ščitijo obalna območja pred valovi in neurji. Nenormalni vremenski pojavi, kot je znani El Niño in onesnaževanje so samo nekateri vzroki za uničevanje podvodnih čeri, pravi poročilo.

Poročeni duhovniki

● »Gibanje za odpravo celibata, trdi, da je od 250 000 aktivnih duhovnikov na svetu poročenih več kot 70 000,« piše Jesús Infiesta v Las Provincias, v Valenciji, v Španiji. Papež Janez Pavel »postrani gleda na to in je nepreklicno zavrnil odpravo celibata«, pravi Infiesta. Gibanje trdi, da je ena osmina duhovnikov zapustila duhovniško službo. Srečanje poročenih katoliških duhovnikov, ki so bili legalno oproščeni svoje zaveze celibatu po odloku papeža Janeza Pavla VI., je bilo prirejeno zato, da bi poiskali »temelj za miroljubno sožitje med poročenimi in celibatu zvestimi duhovniki.«

Smrt v zvezi s krvjo

● Ko poroča New York Times o smrti Franka Reynoldsa, voditelja večernih novic na ABC televizijski mreži, navaja, da je bil prepričan, da je dobil usodno vnetje jeter, hepatitis s transfuzijo krvi. Čeprav ameriški Rdeči križ to odločno zanika, dr. Paul McCurdy direktor Rdečega križa v Washingtonu pravi, da je Reynolds, ko je bil marca operiran, prejel kri od več kot desetih darovalcev. Čeprav je Reynolds imel kostnega raka, je Ted Koppel iz ABC oddaje »Nightline« poudaril, da je bila za smrt omenjenega TV voditelja vzrok »slaba krvna transfuzija«, poroča njuyorški Daily News.

Detektorji (odkrivalci) onesnaženja

● Revija New Scientist poroča, da električna riba iz zahodne Afrike pomaga ohranjati čisto pitno vodo v treh nemških mestih. Ker je zelo občutljiva glede čistoče vode, pokaže svoje nezadovoljstvo, ko občuti, da je voda onesnažena. »Riba običajno oddaja 400–800 signalov na minuto«, pravi članek in dodaja: »ko pa občuti, da z vodo nekaj ni v redu, poveča frekvenco oddajanja impulzov.« Po tem strokovnjaki vedo, da je onesnaženje večje. Prednost? Test te ribe je hitrejši kot kemični testi. Tako je 400 000 ljudi v treh mestih lahko mirnih, kajti njihova voda je povsem po ribjem standardu.«

Bogastvo rdečega morja

● Med leti 1969 in 1981 je bilo napravljenih 605 vrtin v področju Rdečega morja, označenem kot Atlantis II. Ugotovljene rezerve so: »2–2,5 milijonov ton cinka, 500 000 do 600 000 ton bakra, 4000 do 9000 ton srebra in 80 ton zlata«, je naštela komisija za izkoriščanje Rdečega morja Saudijske Arabije in Sudana. Tu je tudi 17 vulkanskih »vročih lukenj«, globokih do 2100 m v katerih je visoka koncentracija »kovinskih usedlin«. Ker so nahajališča tako globoko pod morsko gladino bo izkoriščanje zelo drago. Vseeno pa komisija pravi, da bodo še pred koncem 1980-let »lahko izkopane prve količine kovin in poslane na svetovni trg.«

Eksotična hrana

● »Opičje meso in možgani, kačja juha, želvja juha in juha iz grlic, meso kuščarja, meso letečega psa (kalonga), leteče veverice, netopirja ali srne« zahodnjakom ne zveni kot eksotična hrana ali okusen obrok, kot je to okusno Malezijcem, po poročilu New Scientista. Poročilo odkriva, da je, »četudi cene na črni borzi eksotičnim živalim rastejo, prodaja vseeno na višku.« Mnoge trgovine ne prodajajo ptic in drugih živali le ljubiteljem živali, ampak z njimi redno zalagajo restavracije. Nekatere cene teh živali so v Maleziji dosegle v letu 1983 v naši valuti (če računamo dolar po 125 din), takšnele številke: opica 4375 din, veverica 2500 din, sova 1875 din, meter pitona pa je bil po 6250 din. Nekatere teh živali so iz ogroženih vrst in jim grozi iztrebljenje.

Čistejše steklo

● Okno narejeno iz na novo razvitega halidnega stekla, bi lahko bilo debelo 1000 km, pa bi še vedno bilo prozorno, je pisalo v The New York Timesu. Halidno steklo ima približno 10 krat večjo sposobnost prepuščanja svetlobe kot klasično steklo, izdelano na bazi kremenčevega peska. Velikega pomena je tudi v fiber-optičnih komunikacijskih zvezah, po katerih se pošiljajo impulzi svetlobe po zelo tankih steklenih vlaknastih linijah. Običajna steklena vlakna so morala imeti ojačevalec na vsakih 10 do 15 km, da ojača signal, toda vlakna iz halidnega stekla ne zahtevajo ojačevalca niti po nekaj sto kilometrih, tako da lahko delujejo podvodni kabli brez ojačevalca, pravi poročilo.

»Potuhnjene« spolne bolezni

● Kot da strah ob tako strašnih okužbah kot sta herpes in AIDS ni dovolj, so zdravnike (kakšnih 400) zbrane na konferenci mednarodne zveze za raziskovanje razširjenosti spolnih bolezni, opozorili, da so v zvezi s temi potrebne »boljše diagnoze« in večja obveščenost prebivalstva o eni najbolj razširjeni, a najmanj znani venerični bolezni »Chlamydi«, poroča The Seatlle Times. To malo znano bolezen letno ‚dobi‘ tri milijone Američanov, kar je več žrtev kot zaradi sifilisa, gonoreje, herpesa in AIDS skupaj. Chlamydia je imenovana »potuhnjena bolezen«, ker jo pacienti ne vzamejo resno in jo zdravniki napačno diagnozirajo. Če se je ne odkrije lahko pride do sterilnosti, pravi poročilo.

Slepi mornar

● Z uporabo »Braillovega zemljevida, Braillovega kompasa, govoreče ure in navigacijskega sistema, ki glasno čita pozicijo ladje«, je Hank Dekker kot prva slepa oseba sam preplul razdaljo med San Franciskom in Havaji, poroča The New York Times. Dekker, star 42 let, je pričel izgubljati vid leta 1972 zaradi zelene mrene in ima sedaj le še 2% vida. Vseeno je v svoji osem metrov dolgi barki priplul v Honolulu točno po načrtu. Dejal je, da je to pot opravil za to, da bi invalidnim osebam pokazal, da »lahko narede nekaj novega, se naučijo jadrati, se nauče novih poslov in novih spretnosti«.

Po svetu primanjkuje vode

● »Po svetu tako zelo raste ‚žeja‘ za vodo, da se je iskanje le-te sprevrglo v pravo pehanje za vodo«, poroča Detroit Free Press. Na primer, kapaciteta reke Colorado v Združenih Državah Amerike je tako izkoriščena, da je sodišče odredilo, da si morajo južno kalifornijska mesta najti do 1985. leta nadomestne vire. V Sovjetski zvezi je izkoriščanje Aralskega jezera, ki je četrto največje jezero na svetu, za namakanje zemlje, povzročilo, da je gladina jezera upadla, tako, da je sedaj jezero manjše. Ne meri več 64 750 km2, temveč samo še 51800 km2. To pa predstavlja resne ekološke in klimatske spremembe. Afrika, Srednji Vzhod, Indija in Kitajska, vse se po vrsti srečujejo s problemom pomanjkanja vode. Pomanjkanje svetovnih zalog vode pa se lahko podvoji ob koncu stoletja v primerjavi s stanjem sredi 1970-tih let«, pravi poročilo in »svetovne skrbi glede vode, se lahko samo še povečajo.«

Rekorden porast prebivalstva

● Glede na podatke ameriškega Centra za popis prebivalstva, ki so jih objavili septembra lani, je bilo sredi junija 1983. leta na svetu 4 721 887 000 ljudi, torej se je prebivalstvo v preteklem letu povečalo za 82 077 000. Ta porast je rekorden in kot pravi neki uradnik tega Centra, je to tako, kot če bi številu dodali prebivalce Mehike in Somalije, pravi njuyorški Times. Povprečno letno povečanje je pojemalo v zgodnjih 1970-tih letih zaradi nižjega števila rojstev. Toda od takrat dalje je bil prirast 1,8%. Vsled tega število prebivalstva ponovno narašča. »Porast bo še večji, če ne pride do upadanja«, pravi uslužbenec.

Lekcija za učitelje

● »Večina učiteljev govori med običajnim šolskim dnem trikrat več kot vsi njihovi učenci skupaj.« To je bil izsledek osemletne študije, ki je vključila 27 000 študentov, staršev in učiteljev; opravil pa jo je John Goodland, dekan za izobraževanje na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu; poročilo pa je izšlo v Rocky Mountain News. Če učitelji ne bodo svojega pristopa izboljšali, ne bo nobena reforma izboljšala šolanja v Ameriki. Predlagal je, naj učitelji uporabljajo metode, ki bodo spodbudile večjo vključitev in sodelovanje študentov.

Oživljavanje stare hebrejščine

● Kot vir hebrejskega jezika »ima Biblija le 7 238 besed,« pravi Yigal Yannai, znanstveni tajnik Akademije za hebrejski jezik v Jeruzalemu. Čeprav je v Talmudu, Midrašu in srednjeveški hebrejski literaturi nadaljnjih 13 000 besed, »to vse skupaj ni dovolj za moderen jezik«. Za primerjavo navaja, da ima angleščina 500 000 besed in francoščina 200 000 besed. Naloga Akademije je najti vse pozabljene besede, ali skovati nove, take ki bi, na primer, opisale helikopter ali jadralni čoln. Takšne besede se bodo, kot je rečeno, razvile v neprecedenčen jezik v Izraelu. »Danes ima hebrejščina 71000 besed, toda število naglo raste,« pravi Yannai.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli