Ali si agnostik?

ČE SI, potem si nekje med ateistom in teistom. Ateist je prepričan, da ni Boga, teist, nasprotno, trdno veruje, da Bog je in da je vpleten v človeške zadeve.

Agnostik meni, da ni dovolj dokazov niti za niti proti obstoju Boga. Predvsem pa se noče opredeliti oziroma pravi, da če Bog obstoja, tedaj je, ali neznan ali nedoumljiv oziroma nespoznaten.

Ali imaš prijatelje, ki so dvomljivci? Ali pa si ti sam? Če da, zakaj? Morda meniš, da je agnosticizem v tem našem umstvenem 20. stoletju najrazumnejše stališče. Če je tvoje mnenje takšno, te vabimo, da pretehtaš besede določenih ljudi, ki so pomagali oblikovati mišljenje ljudi našega stoletja in videl boš, kaj so oni menili o Bogu in zakaj. Morda boš tedaj nekoliko bolje razumel razloge za tvoje osebno prepričanje.

Zaradi cerkva

Pojem »agnosticizem« (izpeljanka iz grške besede agnostos, »neznano, nespoznano«) je vpeljal v 19. stoletju živeči britanski znanstvenik Thomas H. Huxley, ki je tudi pomagal razširjati darvinistični nauk o evoluciji. Huxley je opozoril, da cerkve trdijo, da imajo posebno gnosis (spoznanje) o Bogu in nastanku vseh stvari. Navedel je naslednji razlog, zakaj ne more sprejeti njihovega gnosis (spoznanja) in je postal agnostik:

»Če bi le lahko z enim pogledom videli poplavo hinavščine in krutosti, laži, pokolov in oskrunjenja vsake dolžne človečnosti, ki se je v zgodovini krščanskih ljudstev izlivala iz tega izvora (cerkev), bi naše najhujše predstave o peklu zbledele.«

Nedvomno je bila Huxlejeva vera v Boga omajana, ker se je strinjal z naukom o razvoju. Toda še bolj omajana je bila njegova vera zaradi obnašanja tistih, ki bi mu lahko pomagali, cerkve. To, kar so v teku stoletij počenjale, ni bilo nikakršno priporočilo za verovanje v Boga.

Socialist Harold Laski, teoretik politolog in vzgojitelj, je pisal v podobnem stilu: »Izviram iz ortodoksne židovske družine, toda ne morem se niti spomniti, da so mi obredi ali nauki kdaj kaj pomenili.« Zakaj? Pojasnil je: »Pri nobeni organizirani cerkvi, niti v Angliji niti v Ameriki, nisem opazil tako močne vere v njena načela, ki bi zadostovala za resno borbo za pravičnost.«

Poleg tega je rekel: »V zgodovinskem razvoju nisem videl drugega, kot da so cerkve bile sovražnice razumnega mišljenja in družbenih ureditev.«

Ali zaradi obnašanja cerkev tudi ti dvomiš v obstoj Boga? Zgodovina resnično veliko ve o njeni hinavščini in neprimernem obnašanju. Vendar vsekakor upoštevaj, da je Biblija kot najvažnejši izvor podatkov o Bogu, napovedala takšno popačenje krščanske vere. »Ohranili bodo zunanjo obliko pobožnosti, čeprav so že dolgo tujci njenemu pomenu.« (2. Timoteju 3:5, Knox)

Dejansko pomanjkljivosti organiziranih religij ne smejo biti razlog za sklepanje, da Bog ne obstaja.Če je nekega bolnika prevaral kak mazač, zato ne sme sklepati, da ozdravitev ni možna. Namesto tega bi moral kar najhitreje poiskati sposobnega zdravnika. Podobno, dejstvo, da so uveljavljene cerkve odvedle ljudi od Boga, še ne pomeni, da se Boga ne more najti. Pomeni samo, da ga je treba iskati nekje drugje.

Nespoznaten ali neznan?

Nekateri pravijo, da je Huxley postavil temelje »agnosticizma« na neki besedi, ki se pojavlja v Bibliji. V dejanjih apostolov se poroča, da je apostol Pavel Atenčane v svojem pričevanju spomnil na oltar, ki je bil v njihovem mestu, na katerem je pisalo: »Neznanemu (grško: agnosto) bogu«. (Dejanja apostolov 17:23, EI) Je Pavel rekel, da je ta Bog, ki je bil modrim možem iz Aten neznan, tudi nespoznaten? Ne, nikakor. Dejansko je pričel pojasnjevati, kako lahko tega Boga spoznajo.

Danes je podobno, čeprav je Bog mnogim neznan, ga je možno spoznati. Biblija nakazuje možnost, kako se lahko nekaj naučimo o Bogu: Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom.« (Rimljanom 1:20) To trditev potrjujejo izjave učenjakov, ki so raziskovali ‚ustvarjena dela‘.

Albert Einstein, najpomembnejši znanstveni teoretik našega stoletja, ni veroval v Boga Biblije. Kljub temu, ga je njegovo raziskovanje narave vesolja navdihovalo z občutkom občudovanja, ki je bilo blizu priznanja v obstoj Boga.

V svoji knjigi Out of May Later Years (Iz mojih poznih let) je Einstein razpravljal o izkušnjah glede raziskovanja globoke povezanosti v naravi. Nato je pisal: »Kdor je kdajkoli okusil uspeh na tem področju, ga to navdaja z globokim spoštovanjem do razumnosti, katere obstoj je očiten.« Dalje je rekel: »S spoznanjem se človek daljnosežno osvobodi spon svojega upanja in želja in s tem pridobi tisto ponižno stališče duha do veličine razuma utelešenega v obstoju in ki je v svojih največjih globinah nedosegljiv človeku.«

Od priznanja »razuma, katerega obstoj je očiten« in »veličine razuma utelešenega v obstoju«, do sprejetja tega, da mora biti za vsem tem nekdo s svojim vzvišenim razumom, oziroma vir razuma, je le majhen korak. A. R. Wallace, sodobnik Charlesa Darwina in zagovornik nauka o razvoju in doktrine preživetja močnejših, je naredil ta korak.

Čeprav je bil trdno prepričan, da človek izhaja iz rodu živali, je Wallace v človeku videl nekaj, kar mu je dokazovalo, da mora obstajati neka višja sila od človeka. To »nekaj«, je bil človekov visok smisel za moralo in njegove intelektualne sposobnosti.

»Tega ne morem na noben način pojasniti s principom ‚preživetja močnejših‘«, je pisal. Predvsem je zagovarjal gledišče, da dajejo ta svojstva »najsigurnejši dokaz za obstoj drugih, višjih bitij, od katerih izvirajo te lastnosti in h katerim moramo vedno težiti.«

S svojimi raziskovanji je prišel E. A. Milne, profesor matematike na univerzi Oxford, do prepričanja, da Bog obstoja. Moderna znanost vedno jasneje pokaže, kako zapleteni in čudoviti so zakoni, ki vladajo v vesolju. Milne je menil, da moramo priznati obstoj Boga, da bi pojasnili tako izvor materije in tudi kdo je osnoval naravne zakone, ki nadzirajo stvari. »Če ne moremo pojasniti, kako je materija nastala,« je menil, »tedaj lahko še manj pojasnimo izvor strogih zakonov, ki ji vladajo.«

Matematik in fizik Milne je zato rekel: »Čeprav so bila obdobja, ko sem dvomil sem si vedno znova opomogel. Goreče sem prepričan, da je vesolje ustvaril Vsemogočni Bog.«

Neprijeten položaj agnostika

Vemo, da ima človek naravno potrebo po oboževanju. Osebe, ki se prištevajo k agnostikom ali ateistom, lahko ugotovijo, če so do sebe povsem poštene, da jim nekaj manjka — da je z njimi podobno kot z otrokom, ki je odraščal v sirotišnici in ima občutek, da mu nekaj manjka, ker nikoli ni poznal svojih staršev.

Celo takšen prepričan nevernik, kot je bil znani matematik Bertrand Russell, je pozneje v svojem življenju priznal: »Sem nenavadno nesrečen, ker je vzorec mojega življenja, ker je moja narava tako brezupno zapletena. ... Središče mojega jaza je vedno strahovita bolečina — nenavadno divja bolečina — iskanje nečesa, kar leži izven tega, kar svet vsebuje, nekaj preoblikovanega in neskončnega — blažene vizije — Boga — ne najdem je, ne verjamem, da se jo da najti.«

Vseeno se jo da najti. Danes so milijoni ljudi, ki ne le verjamejo v Boga, temveč ga tudi poznajo, mu zaupajo in so z njim v zaupnem odnosu. Znanosti so hvaležni za to, da jim je omogočil globlji pogled v Božje »nevidne lastnosti«. (Rimljanom 1:20) Medtem so spoznali, da se je njihova vera poglobila s preučevanjem Biblije, knjige, ki vsebuje poročilo o Božjem ravnanju s človeštvom.

Biblija ne gradi v nas zgolj lahkoverno prepričanje v Boga. Nasprotno, spodbuja nas, da razvijamo dokazano vero. »Vera pa je zagotovljeno pričakovanje tistega, kar upamo, očitno dokazovanje resničnosti stvari, ki jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1, NS) Verovanje v resničnost — čeprav nevidnega — Boga, pridobimo z razlikovanjem »ustvarjenih stvari«, in še posebej s preučevanjem Biblije. Če si agnostik, tedaj te spodbujamo, da dokaze ponovno preiščeš. Jehovine priče ti bodo pri tem z zadovoljstvom pomagale.

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

»V zgodovinskem razvoju nisem videl drugega, kot da so cerkve bile sovražniki razumnega mišljenja in družbenih ureditev.« (Harold Laski)

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Čeprav so bila obdobja, ko sem dvomil, sem si vedno znova opomogel. goreče sem prepričan, da je vesolje ustvaril vsemogočni Bog.« (Profesor E. A. Milne)