Mladi vprašujejo:

Ali so romantični romani neškodljivo branje?

»BRANJE romantike je beg« je rekla neka vneta bralka. »S tem, ko se izgubim v romantiki, me to poživlja in usposobi, da se soočim s svojimi problemi.« Njeni komentarji so značilni za tiste, ki so redno zatopljeni v branje romantičnih novel ali romanov.

Nekateri trdijo, da imajo te zgodbe poživljajoč učinek. Mladi gledajo na njih kot na neškodljiv, bežen pogled na užitke odraslih. Za nekatere so eden izmed načinov poživitve dolgočasnega životarjenja. Ker so ti romani na splošno kratki in poceni, je njihovo branje postala navada milijonov. V primerjavi z gledanjem najpopularnejših televizijskih oddaj, se meni, da je samo v Združenih državah Amerike 20 milijonov bralcev teh romanov. V tem številu prevladujejo mladi ljudje. Toda, ali naj bi jih tudi ti bral? Kot odgovor na to, preglejmo kakšni so nekateri izmed teh romanov.

»In potem sta živela srečno do konca dni«

Romantika je navduševala bralce skozi vsa obdobja. Seveda je to povsem normalno, kajti Bog je vsadil v moža in ženo željo, da se zaljubita in poročita. (1. Mojzesova 1:27, 28; 2:23, 24) Potem ni nič presenetljivega, da je romantika sestavni del domala vsakega leposlovja. Ni nujno, da je zoprna. Nekatere romantične novele so si pridobile celo mesto v dobri literaturi. S tem, ko se nekatere izmed teh starejših romanov upošteva v današnjem modernem obdobju, so pisci spoznali, da se izplača pisati nove romantične romane. Nekateri se še okoriščajo zgodovinskih in srednjeveških okvirov, ki dajejo romanom dramatičnost in razpoloženost. Drugi so sodobni tako v stilu kot v zgodbi. Kakorkoli že, ti romantični romani z manjšimi različicami povsem jasno sledijo napovedani formuli: junaki in junakinje morajo premagati ogromne ovire, ki grozijo njihovi mnogo obetajoči romantičnosti.

Tipično je, da je junak močan, celo objesten mož, ki izžareva samozaupanje. Junakinja je nežna in ranljiva, čestokrat deset do petnajst let mlajša od junaka. Potrebuje junakovo pozornost, da bi se s tem potrdila njena lepota in vrednost. Čeprav on često ravna z njo prezirljivo, jo še vedno neustavljivo privlači. Kajti prav njegova prisotnost lahko pospeši utrip njenega srca in deluje na njeno ravnovesje, miselnost in govor.

Velikokrat se pojavlja tekmec. Čeprav je prijazen in razumevajoč, ne uspe vzburiti in zainteresirati junakinje. Ona uporablja svoj zapeljivi šarm za oblikovanje svojega hladnega junaka v nežno dušo, ki sedaj odkrito izjavlja svojo trajno ljubezen. Vsaka prejšnja zaskrbljenost se razčisti in odpusti, tako da sta neizmerno srečna.

Prikrit učinek

Razumljivo je, da takšne zgodbe ugajajo. Ko je omenil te romantične romane v »gotičnem stilu«, jim je nek pisec očital: »Osnovna predpostavka teh zgodb je, da je dobrega moža težko razkrinkati ... in da je mož, ki je videti sumljiv, ničvrednež.« Junakinja je prikazana kot neobčutljiva, se skrivnostno obnaša in za svojega junaka pravi: »Če moj moški slabo ravna z menoj, je to zaradi njegove možatosti in ne zaradi tega, ker bi bil slab.« Ali pa: »Možje so morda slabe volje, cinični, zaničljivi in nasilni, toda kljub vsemu znajo poskrbeti za romantičnost in vzburjenost.«

Ali bi lahko sprejetje teh izmišljenih predstav zameglilo tvojo sliko o pomembnih vrlinah, potrebnih za uspešen in trajen zakon? Bonnie, ki je pričela brati romantične romane, ko je bila stara 16 let, se spominja: »Iskala sem mladega moža, ki bi bil visok, temnolas in lep; biti bi moral vznemirljiv in oblasten.« Priznala je: »Če sem se sešla z mladim fantom in me ni hotel poljubiti in se me dotakniti, je bil zame neumen, čeprav je bil obziren in prijazen. Želela sam si vznemirljivosti, o kakršni sem brala v romanih.« Povsem jasno je videti, kakšne posledice lahko ima branje takšnih romanov; nekdo postane slepo zaljubljen v osebo, ki bi bila povsem nezaželjena za zakonskega partnerja. Želja po »razburljivosti« bi lahko prikrila to, kakšna je ta oseba v resnici v srcu.

Bonnie je nadaljevala z branjem romantike še zatem, ko se je poročila. Sedaj pravi: »Imela sem lep dom in družino. Toda vse to nekam ni bilo dovolj ... Želela sem si avantur, razburljivosti in senzacij, kar je bilo tako privlačno opisano v romanih. Čutila sem, da je nekaj narobe z mojim zakonom.« Biblija je pomagala Bonnie da je pričela spoznavati, da mora mož nuditi svoji ženi nekaj več, kot samo šarm in »razburljivost«: »Tako so tudi možje dolžni svoje žene ljubiti kot svoja telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Kajti še nikoli nihče ni svojega telesa sovražil, marveč ga hrani in neguje.« (Efežanom 5:28, 29, EI)

Toda kaj je s sanjavimi zaključki in lahkimi rešitvami težav, kar je skupno vsem romanom? No, vse to je daleč od resničnosti! Bonnie se spominja: »Ko sva se z možem sprla, sem, namesto, da bi se z njim o tem pogovorila, posnemala trike, ki jih je uporabljala junakinja. Ko moj mož ni reagiral tako, kot je junak, sem se kujala.« Neki pisec je podobno opisal, da ti romani »samo prikrivajo in senčijo kompleks socialnih odnosov ... Ponujajo zadovoljivo, ustaljeno podobo izmenjave med možem in ženo in to prav v trenutku, ko je družbena resničnost zmedena, nestabilna in zastrašujoča.« Ali ni potemtakem biblijski nasvet za žene bolj realen in praktičen, ko pravi: »Žene, bodite pokorne svojim možem«? (Kološanom 3:18)

Spolno zadovoljstvo

Revija Psychology Today (Psihologija danes) je osvetlila še drug razlog, zakaj so romani tako priljubljeni: »Bralci ... se želijo naučiti o vrsti odnosov, ki jih druge žene razvijejo pri svojih spolnih partnerjih.« Članek nadaljuje: »V zadnjih nekaj letih so bralci zahtevali in izdajatelji pohiteli, da jih preskrbijo z junakinjami, ki so v postelji ali izven nje neodvisne in samozavestne.«

Zanimivo, romane, ki jasno govore o spolnosti in so na razpolago v javnih knjižnicah v kar precejšnjih mestih, najbolj želijo najstniki. Ali so lahko škodljivi? Pojasnjuje 18 letna Karen: »Knjige so resnično vzburile v meni močna spolna čustva in radovednost. Navdušenje in ugodna čustva, kar je občutila junakinja v strastnih srečanjih z junakom, so tudi v meni povzročile željo po teh občutkih. Ko sem imela zmenek,« nadaljuje »sem poskušala poustvariti te občutke. To me je vodilo k nečistovanju.« Toda, ali so bili ti njeni doživljaji podobni tistim, o katerih je brala in sanjarila? Karen je odkrila: »Ti občutki so bili izmišljeni v pisateljevih mislih. Niso resnični!«

Ustvarjanje spolne domišljije je zares namera nekaj avtorjev. Neki izdajatelj je piscem romantičnih romanov svetoval: »Spolna srečanja bi naj vsebovala strast in erotične občutke, ki naj bi jih povzročilo junakovo poljubljanje in objemanje.« Pisce se nadalje še vzpodbuja, da naj bi ljubezenske zgodbe »vzbudile razburljivost, napetost, globoke čustvene in čutne reakcije bralca.« Povsem jasno je, da branje takšnega gradiva ne bo nekomu pomagalo slediti biblijskim opozorilom: »Omrtvičite zatorej svoje ude, kateri so na zemlji, prešuštvo, nečistost, spolno poželjivost, hudobne želje ...« (Kološanom 3:5, NS)

Druge možnosti

Glede na zgoraj omenjeno, bodo mnogi zaključili, da je najbolje izogniti se teh romanov, ki rodijo nezdrave občutke ali pa povzročijo nestvarna pričakovanja. Res je, da branje mnogim pomeni sprostitev od pritiskov življenja. Toda splača se biti izbirčen pri tem, kaj beremo. Vse nas je v veliki meri oblikovalo okolje. S tem, ko beremo, ustvarjamo neko okolje, ki lahko dobro ali slabo vpliva na naše življenje. Zakaj bi ne segli dlje in poskušali brati druge vrste knjig, kot so na primer zgodovinske ali znanstvene? Biblija in njej sorodna literatura so še posebno koristne.

Zapomni si tudi, da so še drugi koristni načini sprostitve in razvedrila. Zakaj graditi svoje življenje na izmišljenih dogodivščinah? Biblija pravi: »... sreča je v dajanju.« (Dejanja apostolov 20:35, NS) Tako se nauči dajati, s tem da pomagaš drugim ljudem. Mladenič (eden izmed Jehovinih prič), ki se je namenil v mesecu 60 ur pomagati drugim ljudem, da bi spoznali Biblijo, je rekel: »To je bil najsrečnejši čas v mojem življenju!« Če je tvoje življenje srečno, polno in zadovoljujoče, ali še potrebuješ »beg« v romantično branje?

[Slika na strani 15]

Romantične zgodbe so morda privlačno čtivo, toda ali nudijo pravo sliko ljubezni in zakona?