Kaj je bilo glede Jezusa sporno?

V PRVEM stoletju našega štetja so Judom nasilno vladali poganski Rimljani. In tedaj so tudi najtežje pričakovali, kdaj jim bo Bog obudil Osvoboditelja, obljubljenega Mesijo. Tako piše sodobni židovski zgodovinar Abba Hillel Silver: »V prvem stoletju ... predvsem v generaciji pred uničenjem (Jeruzalema 70. n. št.), je med Judi izbruhnila značilna vznemirjenost zaradi mesije.«

Flavij Jožef, zgodovinar prvega stoletja, je tudi omenil ta pojav, ko je pisal o skupini mož, ki so tedaj ‚vstali‘: »To so bili goljufi in sleparji, ki so pod izgovorom božanskega poslanstva netili prevrate in upore ... vodili (ljudstvo) v puščavo in jim obljubljali, da jim bo Bog tam s simboli napovedal njihovo osvoboditev.«

Čeprav jih je bilo v prvem stoletju veliko, ki so trdili, da so mesije, pa je ostal znan kot takšen le Jezus iz Nazareta. Vseeno pa ga židovsko ljudstvo takrat ni sprejelo kot obljubljenega Mesijo. Zato se pojavita važni vprašanji: Zakaj je razmeroma malo Judov verovalo, da je bil Jezus Mesija? Zakaj je za večino bil dvomljiv?

Rabbi Hyman G. Enelow je napisal: »Jezus ni bil takšen, kot so si Judje predstavljali Mesijo.« Enostavno ga večina ni sprejela, ker pač ni spolnil pričakovanj ljudstva. Kot smo videli, je prerok Izaija opisal Mesijo kot bodočega kralja, ki bo vpeljal večen mir in poskrbel za pravico in pravičnost. Na osnovi takšnih prerokb so Judje pričakovali Mesijo. Ker naj bi bil Mesija izraelski kralj, so pričakovali, da bo, ko bo prišel, odstranil pogansko oblast.

Sčasoma so verjeli, da bodo Judje pod vodstvom Mesije zmagali nad pogansko vlado. V delu Encyclopaedia Judaica (Judovska enciklopedija) piše o tem: »Judje v času oblasti Rima so verovali, da bo Bog obudil Mesijo, ki bo zlomil jarem poganov in vladal nad obnovljenim izraelskim kraljestvom.«

Sledove takšnega splošnega gledišča najdemo tudi v zapisih iz tistega časa. Tako je pisal Jožef, na primer, o Judih, ki so se leta 66 n. št. uprli Rimu: »Od vsega jih je najbolj gnala v vojno dvoumna prerokba, zapisana v njihovih svetih spisih, ki je napovedovala, da bo tisti čas nekdo iz njihove dežele postal svetovni vladar.«

To so potrjevali tudi možje, ki so jih ljudje podpirali v njihovih trditvah, da so Mesije. Iz zgodovine izvemo, da so bili vsi, razen Jezusa iz Nazareta, ki so trdili, da so Mesije, politični prevratniki. V delu The Book of Jewisch Knowledge, piše: »Nenavadno pri vseh teh možeh, ki so v prvem stoletju zatrjevali, da so Mesije, je bilo to, da je vsakdo bil kot zbirališče judovskega negodovanja zoper rimsko vlado. Nasprotno od Jezusa ... so bili vsi drugi ‚mesije‘ tistega časa brez izjeme vojaški hujskači in rodoljubi.« Njihovo ravnanje je bilo le odsev pričakovanja ljudstva.

Vse to pokaže, da si Judje niso predstavljali, da bo Mesija kasneje trpel in umrl. Judovski učenjak Joseph Klausner je celo sklepal: »Celotna zamisel Mesije, ki bi ga usmrtili, je bila v Jezusovem času vsem ... nekaj, kar si ni bilo mogoče zamisliti.« Celo tistih nekoliko Judov, ki so verovali, da je Jezus Mesija, ni pričakovalo, da bo moral trpeti ali da bo usmrčen. (Matevž 16:21, 22)

Zato so bili verjetno vsi, ki so jih sicer Jezusovi nauki pritegnili, vznemirjeni, ko so videli, da je Jezusa rimska država dala umoriti, namesto da bi on zrušil rimsko oblast in zavladal kot kralj v Izraelu. Joseph Klausner pojasnjuje: »Križanje Jezusa je razočaralo večino tistih, ki so mu za življenja še verovali.« Zato ni čudno, da je pisal Pavel iz Tarza, krščanski misionar v prvem stoletju: »Kristus na kol razpet, je Judom vzrok za spotikanje.« (1. Korinčanom 1:23, NS)

Toda čeprav je bilo Jezusovo življenje čisto drugačno od židovskega pričakovanja, je tisti čas tisoče Judov verovalo, da je bil Jezus Mesija. Kako so mogli verovati?

[Sliki na strani 13]

Kaj so pričakovali Judje: TO? ali TO?