Zaharija
11 »O Libanon, odpri svoja vrata,
da bo ogenj pogoltnil tvoje cedre.
O bašánski hrasti, žalujte,
ker je neprehoden gozd uničen.
3 Poslušajte! Pastirji tulijo od žalosti,
ker je njihova veličastnost uničena.
Poslušajte! Mladi levi* rjovejo,
ker je goščava ob Jordanu opustošena.
4 Moj Bog Jehova govori takole: ‚Pasi ovce, ki so namenjene za zakol.+ 5 Njihovi kupci jih koljejo,+ vendar jih za to nihče ne kliče na odgovornost. Njihovi prodajalci+ govorijo: »Jehova naj bo hvaljen, ker bom obogatel.« Njihovi pastirji nimajo do njih nikakršnega sočutja.‘+
6 ‚Nič več ne bom sočuten s prebivalci te dežele,‘ govori Jehova. ‚Zato bom vsakega človeka dal v roke njegovemu bližnjemu in njegovemu kralju. Oni bodo deželo opustošili, ampak jaz ne bom nikogar rešil iz njihovih rok.‘«
7 O vi, ki ste zatirani v čredi, v vaše dobro sem postal pastir ovc, namenjenih za zakol.+ Zato sem vzel dve palici – eno sem poimenoval Prijaznost in drugo Enotnost.+ Tako sem začel pasti čredo. 8 V enem mesecu sem odslovil tri pastirje, ker jih nisem mogel več prenašati, pa tudi oni so čutili odpor do mene. 9 Nato sem rekel: »Ne bom vas več pasel. Ovca, ki umira, naj umre. Ovca, ki propada, naj propade. Tiste, ki ostanejo, pa naj jedo druga drugo.« 10 Potem sem vzel svojo palico, imenovano Prijaznost,+ in jo razsekal. S tem sem razveljavil zavezo, ki sem jo sklenil z vsem ljudstvom. 11 Tistega dne je bila torej zaveza razveljavljena in tisti, ki so bili zatirani v čredi in so me opazovali, so dojeli, da je bilo to sporočilo od Jehova.
12 Ljudem sem nato rekel: »Če se vam zdi prav, mi dajte plačilo, če pa ne, ga obdržite.« Dali* so mi plačilo, 30 šeklov* srebra.+
13 Zatem mi je Jehova rekel: »Kakšno sijajno vrednost so mi pripisali!+ Vrzi ta denar v zakladnico.« Tako sem vzel tistih 30 šeklov* srebra in jih vrgel v zakladnico v Jehovovi hiši.+
14 Nato sem razsekal tudi svojo drugo palico, imenovano Enotnost,+ in s tem pretrgal bratsko vez med Judom in Izraelom.+
15 Jehova mi je rekel: »Vzemi zdaj opremo, kakršno bi uporabil ničvredni pastir.+ 16 Dovolil bom namreč, da bo nad deželo postavljen pastir. Za oslabele ovce ne bo skrbel,+ izgubljenih mladih ovc ne bo iskal, ranjenih ovc ne bo zdravil+ in zdravih ovc ne bo hranil. Nažiral se bo z mesom rejenih ovc+ in ovcam celo trgal parklje.+
17 Gorje mojemu ničvrednemu pastirju,+ ki zanemarja čredo!+
Meč bo udaril njegovo roko in njegovo desno oko.
Roka se mu bo povsem posušila
in na desno oko bo popolnoma oslepel.«