Pridigar
9 O vsem tem sem skrbno razmislil in prišel do naslednjega sklepa: Pravični in modri ter njihova dela so v rokah pravega Boga.+ Ljudje ne vedo nič o tem, koliko ljubezni in sovraštva je obstajalo med tistimi, ki so živeli pred njimi. 2 Vse čaka enak konec+ – pravičnega in hudobnega,+ dobrega, čistega in nečistega, tistega, ki daruje žrtve, in tistega, ki jih ne daruje. Dober človek je na istem kot grešnik in tisti, ki nepremišljeno prisega, je na istem kot tisti, ki je glede priseganja previden. 3 Ena od žalostnih stvari, ki se dogajajo pod soncem, je ta: Ker vse čaka enak konec,+ je srce ljudi polno hudobije. Dokler so živi, je v njihovem srcu neumnost, potem pa umrejo.
4 Za tistega, ki je živ, še obstaja upanje, saj je živ pes na boljšem kakor mrtev lev.+ 5 Živi se zavedajo*, da bodo umrli,+ mrtvi pa se ne zavedajo ničesar+ in ne prejemajo nobenega plačila* več, saj je ves spomin nanje izginil*.+ 6 Nič več ne čutijo ljubezni, sovraštva in ljubosumnosti in ne sodelujejo več pri ničemer, kar se dogaja pod soncem.+
7 Pojdi, z veseljem jej hrano in veselega srca pij vino,+ saj je to, kar delaš, pravemu Bogu všeč.+ 8 Vedno imej na sebi bela oblačila* in na glavo si vedno dajaj olje.+ 9 Uživaj življenje s svojo ljubljeno ženo+ vse dni svojega nesmiselnega življenja, ki ti ga je dal Bog* – vse dni svojega nesmiselnega obstoja. To je namreč tvoje plačilo v življenju, plačilo za vse tvoje naporno delo, s katerim se mučiš pod soncem.+ 10 Kar koli lahko narediš, naredi po svojih najboljših močeh, ker v grobu*, kamor odhajaš, ni ne dela, ne načrtovanja, ne znanja, ne modrosti.+
11 Še nekaj sem opazil na zemlji*: hitrim ni zagotovljena zmaga v teku, ne junakom zmaga v boju,+ ne modrim hrana, ne pametnim bogastvo,+ ne tistim z znanjem uspeh,+ saj vsakega od njih doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času. 12 Človek namreč ne ve, kdaj bo prišel njegov čas.+ Tako kakor se ribe ujamejo v smrtonosno mrežo in kakor se ptice ujamejo v past, tako tudi ljudi nesreča doleti nenadoma, kakor bi se ujeli v zanko.
13 Na zemlji* sem videl še en primer modrosti, ki je name naredil velik vtis: 14 Bilo je majhno mesto in v njem malo ljudi. Potem pa je prišel mogočen kralj, mesto obkolil in ga začel oblegati. 15 V mestu je živel tudi neki reven človek, ki je bil moder, in ta je s svojo modrostjo rešil mesto. Vendar so kasneje na tega revnega človeka vsi pozabili.+ 16 Rekel sem si: »Modrost je boljša od moči,+ toda če je človek reven, njegovo modrost prezirajo in njegovih besed ne poslušajo.«+
17 Boljše je poslušati blage besede modrih kakor vpitje tistega, ki vlada neumnežem.
18 Modrost je boljša od orožja, en grešnik pa lahko uniči veliko dobrega.+