Emiase̱le̱

Ombusa mo̱ busane̱ tumba lao o Egipto owe̱ni ba tano̱ bakom, Yehova a te̱se̱ prisi yena i ta i bolea o muno̱ko̱ ma ndongame̱n. A po̱si Bonalevi ná ba bole bebolo bepe̱pe̱ o muno̱ko̱. Mo̱ Yehova a ta ombwea ba bena ba ta ba bolea o muno̱ko̱ bwam buka ba bena ba ta ba ja o mbasan mao e? Ke̱m! Yehova a titi ndando. Mot’a Israel te̱ a ta a be̱ne̱ epolo o be̱ diko̱m la Yehova. Yehova a ta a bola ná tumba le̱se̱ di we̱le̱ je̱ne̱ diwondi la diwindiwindi na la wea lena di ta di te̱me̱ omo̱ń a muno̱ko̱ ma ndongame̱n. (Bbu. 40:38) Diwindiwindi di ta be̱ le te̱ o jasumwe̱ o wala o epolo epe̱pe̱, to̱ ba bena ba ta ba ja etum na muno̱ko̱ ma ndongame̱n ba ta be̱ne̱ mo̱, na babo̱ ba ko̱te̱le̱ masango mabu, ba sibise̱ mino̱ko̱ mabu, ba botea lo̱ndo̱ mwemba na tumba le̱se̱. (Mis. 9:15-23) Mulemlem ma mbaki nde di be̱nno̱ o nin we̱nge̱: e be̱ o to̱ njika su la wase di majano̱, Yehova a to̱ndi biso̱, a mombwea biso̱, a matata pe̱ biso̱. w24.06 4 § 10-12

David a wusa bo̱lo̱ne̱ longe̱ lao. Mun’ao Absalom a ta a domse̱ ná a masuane̱ mo̱ janea. (2 Sam. 15:12, 13) David a ta so̱ angame̱n jasumwe̱ o Yerusalem dibokime̱ne̱! Niponda bautu bao ba tano̱ basumwe̱ e̱n ná moto mō̱ angame̱n dia ná a lomeye mo̱ mye̱ndi jombwea myano ma Absalom. A langwedi so̱ nde Sadok na prisi ipe̱pe̱ ná ba timbe o mundi o be̱ pe̱pi. (2 Sam. 15:27-29) Ba ta bangame̱n no̱ngo̱ jita la jangame̱ye̱. David a lule̱ so̱ mwano na Sadok na Husai mako̱m mao ma jemea. (2 Sam. 15:32-37) Husai a bupe̱ mwano ma David, nik’e bola ná Absalom a lakisane̱ mo̱, na mo̱ ome̱le̱ nun ná a bupe̱ musomba ma bila mwena mu me̱nde̱ bole̱ David ponda ná a boṅsane̱ ońola bwemba. Ombusa nika na Husai a langwea Sadok na Abiatar mu musomba. (2 Sam. 17:8-16) Ba bome babane̱ ba we̱li so̱ lomea David mwe̱ndi, ba boli ebol’a mweńa o tata longe̱ la David.—2 Sam. 17:21, 22. w24.07 4-5 § 9-10

Baboledi ba Yehova bō̱ ba dia ba mataka ońolana ba mombwe̱ myobe mabu mi tombi ba bolino̱, e be̱ obiana ba madubisabe̱ to̱ ombusa dubise̱ labu. Nde ye bwam ná di si dimbea ná Yehova a boli nde diko̱ti ońolana a to̱ndi biso̱ jita. A mapula ná jemeye di jabea. Yehova a mabola biso̱ mbaki ná ombusa biso̱ “ka” na mo̱, a si me̱nde̱ pe̱ numa biso̱ njo̱m ońola mi myobe. E se̱ ndolo Yehova eno̱ ná a si mo̱nge̱le̱ myobe masu mi tombi! O mulemlem ma ponda, a si madimbea bwam di bolino̱ . (Mye. 103:9, 12; Bon. 6:10) Yete̱na we o sunjume̱ye̱ ońola myobe mo̱ngo̱ mi tombi, bola me̱se̱ ná o soke̱ wame̱ne̱ o nje weno̱ bola we̱nge̱ na nje o me̱nde̱no̱ bola o kie̱le̱ ni maye̱ nde seto̱ o nje e tombi. O titi ná o tukwa nje e tombi. Nde we ná o sesa Yehova we̱nge̱ nde o dutea pe̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱ ńa betańsedi a kakane̱no̱ wa. w24.10 8 § 8-9

O langi te̱ Bibe̱l nde we̱ne̱ mambo wangame̱nno̱ po̱ngulane̱, nika ńe ná e bo̱bise̱ wa ponda iwo̱. Dutea ná buńa bō̱ bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l bo be̱n malea jombwea be̱ la ndando. (Yak. 2:1-8) O me̱ne̱ ná we ná o po̱ngulane̱ mbadi o mombweano̱ bane̱, na wa o domse̱ ná o mawana mawengisan. Denge̱ buńa bo bupe̱ o langa epas’a Bibe̱l e malee̱ mweńa ma no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na byala basu. (Yak. 3:1-12) Na wa wemba ná ponda iwo̱ o bolane̱ byala be titi muyao na be si malongisane̱. Na wa o domse̱ ná o me̱nde̱ be̱ne̱ byala ba bwam na be membe̱ ponda weno̱ kwalisane̱ bane̱. Buńa bope̱pe̱ bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l bo mabe̱ne̱ jome̱le̱ jombwea be̱ la diko̱m na nin wase. (Yak. 4:4-12) Na wa o maka ná wangame̱n bia po̱so̱ mbad’ango̱ ńa longe̱le̱ ńolo. Buńa bo londe̱ mine̱i, we ná o bo̱bo̱ ponda o me̱ne̱no̱ mambo me̱se̱ wangame̱nno̱ po̱ngulane̱. O si bo̱bo̱. Bia ná bo̱to̱ la “mot’a peńa” di mala nde son na son. w24.09 5-6 § 11-12

Yesu a ta a bia ná mbadi Yehova a tano̱ e̱ne̱ mambo nde e ta mweńa. A ta mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ si te̱me̱ la sim o ponda ni te̱nge̱n. Je ná jembilane̱ Yesu ke̱ di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di makwalano̱ niponda jeno̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim. Mitakisan mō̱ mi titi bwambi je ná di tombise̱ mo̱. Je pe̱ ná di ja ná pī ná di si kwala lambo le ná di wana mitakisan mipe̱pe̱. (Mul. 3 :7 ; Yak. 1:19, 20) Ponda ipe̱pe̱ je ná di to̱po̱ ke̱ di me̱ne̱ si te̱me̱ la sim to̱ o lingea mbale̱. (Bebolo 6:1, 2) Di po̱si te̱ o to̱po̱ di bole nika na pī n’edube. Biso̱ pe̱ je ná jembilane̱ Yesu ke̱ di bake̱ mambo me̱se̱ o dia la “nu nu makaise̱ ka ni te̱m.”—1 Pet. 2:23. w24.11 5-6 § 10-12

Mubole̱ bobe ate̱le̱ te̱, nika ńe nde muńe̱nge̱ munde̱ne̱! (Lukas 15:7) Nja ńangame̱n sesabe̱ e? Batudu e? O̱nge̱le̱ nje ńamuloloma Paulo a tilino̱ jombwea babole̱ bobe: “Nga Loba e ná a bola babo̱ bate̱le̱.” (2 Tim. 2:25) Yehova so̱ nde e nu nu mongwane̱ kriste̱n o tukwa mbad’ao ńa dutea na bedangwedi bao, seto̱ mot’a benama. Paulo a tele̱ye̱ mambo ma bwam ma mapo̱ye̱ moto ombusa mo̱ jate̱le̱. Nu moto e ná a bata ńakise̱ so̱ṅtane̱ lao la mbale̱, a tukwa mo̱nge̱le̱ mao, a samba pe̱ malambi ma Satan.—2Tim. 2:26. Mubole̱ bobe ate̱le̱ te̱, epep’a batudu e me̱nde̱ po̱ngea mo̱ mape̱pe̱le̱ ma mudī ná a benge kusa jongwane̱ di mapule̱ mo̱ ná a sambe malambi ma Satan, a po̱ngeye pe̱ myende mao mangea ma te̱m ná sim.—Bon. 12:12, 13. w24.08 23 § 14-15

Dimuti Yesu a dese̱no̱ di ta nde di pula ná Yesu a londise̱ ńo̱ng’abu ń’eyobo. Ne̱ni e? Buńa bo bupe̱ be̱n ná Yesu na bokwedi bao ba si ta pe̱ wa. Dimuti di pe̱ye̱ o myo̱lo̱ mō̱ mi ta mi wa o Tiberia, nde jala o Kapernaum o wasa Yesu. (Yohane 6:22-24) Mo̱ ba boli nde nika o bata senga myango ma Janea e? Ke̱m. Jo̱nge̱le̱ labu laboso di ta nde ná ba londise̱ ńo̱ng’abu ń’eyobo. Ne̱ni di bino̱ nika e? Maka nje e tombi ponda dimuti di so̱ino̱ Yesu be̱be̱ na Kapernaum. Yesu a langwedi babo̱ ná ba po̱i nde dongame̱ne̱ mo̱ ońolana ba mapula da. A ta a bia ná ba ‘dedi ewolo, buli’ “da lena di mańame̱”. Ome̱le̱ babo̱ ná ba wo̱ ntū ońola “da lena di maje̱ ońola longe̱ la bwindea.” (Yohane 6:26, 27) Yesu a kwali ná Sango ao a me̱nde̱ bola di da. w24.12 5 § 8-9

Ná lo be̱ balēdi ba bwam, a bonasango bińo̱ bola ná belēdi bańu na malea mańu ba se̱me̱ye̱ nde o Eyal’a Loba. Be̱ mokwe̱ Bibe̱l ńa bwam wokwe pe̱ kalat’asu bwam. (Min. 15:28) Niponda weno̱ jokwa be̱ pe̱ńe̱pe̱ńe̱ o mbadi ńena kalat’asu i matele̱ye̱no̱ bepasi ba Bibe̱l bō̱ ná o we̱le̱ tele̱ye̱ mo̱ o mbadi ni te̱nge̱n. Ponda weno̱ lee̱, bola me̱se̱ ná o tape milema ma basengedi bo̱ngo̱. We ná o bata be̱ mulēdi ńa bwam yete̱na o baise̱ batudu bou malea o we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. (1 Tim. 5:17) Batudu bangame̱n we̱le̱ jome̱le̱ bonasango abu; nde ngedi iwo̱ pe̱ bangame̱n bola babo̱ malea to̱ mo̱me̱ne̱ sa babo̱. Nde bangame̱n be̱ muyao ponda ye̱se̱. We te̱ muyao na ndolo, o bola pe̱ ná belēdi bo̱ngo̱ be se̱me̱ye̱ nde o Eyal’a Loba, o me̱nde̱ be̱ mulēdi ńa bwam ońolana o membilane̱ nde Yesu, Mulēdi nunde̱ne̱.—Mat. 11:28-30; 2 Ti. 2:24. w24.11 24 § 16

Je ná di sesa Yehova tongwea na nje di makwalano̱ ońol’ao. Min myemba mi malangwea baboledi ba Yehova ná ba ‘Lo̱ngeye Yehova,’ ba “sese dina lao,” ba ‘langwe jongise̱ lao,’ ba ‘pandise̱ pe̱ edub’ao oteten a basibi.’ (Mye. 96:1-3) Mbadi yin jeno̱ ná di bola Sango asu ńe o mo̱ń edube. (Bebolo 4:29) Je pe̱ ná di bola Yehova edube na bema basu ba tiki. Ba ba mowe̱ Yehova na mbale̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ bola mo̱ edube o ni mbadi. (Min. 3:9) Bonaisrael ba boli mo̱ni na bema ba tiki o longa na sabangane̱ tempe̱l. (2 Ki. 12:4, 5; 1 Myan. 29:3-9) Bokwedi ba Yesu bō̱ “bongwane̱ mo̱ na bema babu” ná mo̱ na bamuloloma bao ba we̱le̱ be̱ne̱ nje e ta e pula babo̱. (Lukas 8:1-3) Kriste̱n a boso pe̱ yongwane̱ bonasango abu bena njai ninde̱ne̱ e tano̱ e ko̱ye̱. (Bebolo 11:27-29) We̱nge̱, biso̱ pe̱ je ná di bola Yehova edube na mabea masu ma wonja. w25.01 4 § 8; 5 § 11

Nje yongwane̱ Kornelio o dubisabe̱ e? Di malanga ná a ta a bwa “Loba bo̱ngo̱ mwemba na ndabo ao ńe̱se̱.” Kornelio a ta pe̱ a kane̱ Loba ponda ye̱se̱. (Bebolo 10:2) Ponda Petro a langwedino̱ mo̱ myango ma bwam Kornelio na mbia mao ba dube̱ Kristo ba pomane̱ pe̱ o dubisabe̱. (Bebolo 10:47, 48) Kornelio a ta be̱be̱ o wana mawengisan ma mapule̱ ná a we̱le̱ jowe̱ Yehova mwemba na mbia mao. (Yos. 24:15; Bebolo 10:24, 33) Kornelio a wusa jese̱le̱ ná bete̱medi bao beke mo̱ o timba kriste̱n. Nde a s’ese̱le̱ ná nik’e bolane̱. Mo̱ kasa la mbale̱ di mabaise̱ ná o wane mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ lo̱ngo̱ e? Yete̱na e, Yehova a me̱nde̱ be̱ mongwaned’ango̱. A me̱nde̱ namse̱ bedomsedi bo̱ngo̱ ba bolea mo̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. w25.03 5 § 12-13

O sengi te̱ mambo ma mpoṅ te̱nge̱ne̱ bebokedi ba Yehova to̱ bonasango ba madie̱le̱, o̱nge̱le̱ nje basingedi ba Loba ba bolane̱no̱ Yesu na bokwedi baboso. Yesu a kwali ná bato ba me̱nde̱ takise̱ baboledi ba Yehova na langwa pe̱ mambo ma mpoṅ te̱nge̱ne̱ babo̱. Ye pe̱ nde nje ye o bolane̱ we̱nge̱. (Mat. 5:11, 12) Di si me̱nde̱ dube̱ mambo ma mpoṅ yete̱na di bi nja nu macamane̱ mo̱ na ke̱ di pomane̱ tata biso̱me̱ne̱. Ne̱ni jeno̱ ná di tata biso̱me̱ne̱ e? Banga mibia ma mpoṅ. Ńamuloloma Paulo a boli bediedi be ná bwē jangame̱nno̱ bupe̱ ke̱ di sengi mibia ma mpoṅ. Ome̱le̱ Timoteo ná ‘aneye dongo la bato ná . . . ba s’ombwea minia’ na ná ba ‘bange minia ma mbamba.’ (1 Tim. 1:3, 4) Biso̱ pe̱ di mabanga mibia ma mpoṅ ebanja di bi nja nu macamane̱ mo̱. Di matingame̱ o “byala be te̱nge̱n” ba mbale̱.—2 Tim. 1:13. w24.04 11 § 16; 13 § 17

Benga tingame̱ na ba bena be Yehova jemea. Loba a mapula ná di be̱ mulatako ke̱ di mowe̱ mo̱. Di me̱nde̱ benga be̱ mulatako etum te̱ di tingamno̱ o mbale̱. Ba bena ba mayue̱le̱ mbale̱ ba mawana nde jabane̱ oteten a mwemba, Loba a mome̱le̱ so̱ biso̱ o “panda etum na babo̱.” Di si boli te̱ nika, biso̱ pe̱ je ná di pawe̱ na mbale̱. (Rom. 16:17.) Di bi te̱ jemba mbale̱ nde di tingame̱ pe̱ na mo̱ ná kaṅ, di maja be̱be̱ na Yehova, jouse̱ pe̱ dube̱ lasu. (Efe. 4:15, 16) Di si me̱nde̱ wo̱ndo̱be̱ na belēdi ba mpoṅ ba Satan, Yehova pe̱ a me̱nde̱ tata biso̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱. Tingame̱ so̱ na nje ye mbale̱ ná kaṅ, “nde Loba la musango a me̱nde̱ be̱ na bińo̱.”—Fil. 4:8, 9. w24.07 13 § 16-17

Yesu a ta ombwea tobotobo ba bena ba ta ba bwa ndutu ońola myobe mabu, a boli pe̱ babo̱ epolo o timba bokwedi bao. A ta a bia ná bobe nde bwe mom ma njo̱m a take ńa mbel’a moto ńe̱se̱. Ońola nika nde ongwane̱no̱ bome na bito bena ba ta ba biane̱ ka bato ba bobe. O munia mao mō̱ a kwali ná: “Ba ba jai bwam ba si mapula mubole̱ myanga, ke̱ baboedi.” A bati pe̱ ná: “Na si po̱i o bele̱ bate̱m na sim, nde babobe.” (Mat. 9:12, 13) Yesu a bupe̱ pe̱ be byala. Na muyao a lakise̱ myobe ma muto ńo myende mao na miso̱di. (Lukas 7:37-50) Okwe̱le̱ pe̱ mut’a Samaria mbal’a mweńa to̱ná a tano̱ a bia ná a ta a ja na moto nu si ta mom’ao. (Yohane 4:7, 17-19, 25, 26) Loba a boli Yesu ngińa o bo̱le̱ bobe bwe̱se̱ na kwedi. Ne̱ni e? Yesu a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bato: bome, bito na bana.—Mat. 11:5. w24.08 4 § 9-10

Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ bola dina lao edube e? Tongwea na bekaisedi bao. Son a ponda a me̱nde̱ ńamse̱ Babilon Ninde̱ne̱ ońolana e kwese̱ dina lao la bosangi mbindo. (Bbī. 17:5, 16; 19:1, 2) Bato bō̱ bena ba me̱nde̱ be̱ mboṅ a beńamsedi ba Babilon Ninde̱ne̱ be ná ba po̱ lata na biso̱ o jowe̱ la mbale̱. O sukan, o Armagedon, Yehova a me̱nde̱ bumbise̱ ebe̱yed’a mambo ya Satan ye̱se̱, a ńamse̱ be̱se̱ ba mate̱nge̱ne̱ mo̱ ba mato̱po̱ne̱ pe̱ dina lao dibena, nde a sunga be̱se̱ bena ba to̱ndi mo̱, ba masengane̱ mo̱ na be pe̱ muńe̱nge̱ o bola mo̱ edube. (Marko 8:38; 2 Tes. 1:6-10) Ombusa kekise̱ disukan lena di mapo̱ o su la Janea la ikol’a mbu la Kristo, Yehova a me̱nde̱ sangise̱ dina lao ná bambam. (Bbī. 20:7-10) O ni ponda, “wase e me̱nde̱ londa na so̱ṅtane̱ l’edub’a Yehova, kana njib’a munja e londino̱ na madiba.” (Hab. 2:14) E se̱ muńe̱nge̱ nik’e me̱nde̱no̱ be̱ ke̱ be̱se̱ be longe̱ ba nibola Yehova edube yangame̱n dina lao! w25.01 7 § 15-16

Nje e wusa jongwane̱ kriste̱n a Bonahebe̱r o lembe̱ mitakisan ba tano̱ ba be̱ne̱ e? Ńamuloloma Paulo a ta a pula ná be̱ne̱ tombwane̱ lembe̱ la mitakisan di mawanano̱. A tele̱ye̱ so̱ ná Loba e ná ese̱le̱ ná dube̱ labu di wele̱be̱ o kekise̱ o bwam ba longa babo̱. Be belongedi be ná bongwane̱ o be̱ne̱ na jouse̱ bede̱mo Loba a do̱lisanno̱. E wusa be̱ kriste̱n a Bonahebe̱r lambo di bo̱bi o lembe̱ ke̱ be̱n tombwane̱ mitakisan mi mawanano̱. (Bon. 12:11) Paulo ome̱le̱ kriste̱n a Bonahebe̱r ná i lembe̱ mitakisan na ngiń’a mulema esibe̱ bo̱bo̱. A ta a te̱nge̱ne̱ o bola babo̱ ma malea. Kana a se̱le̱no̱ takise̱ kriste̱n, a ta a bia nje ba lembe̱no̱. A ta pe̱ a bia ne̱ni lembe̱ mitakisan. A lembe̱ ńai na ńai a mitakisan ombusa mo̱ timba kriste̱n.—2 Kor. 11:23-25-w24.09 12-13 § 16-17

Buńa te̱ bo matombe̱ ebol’asu ya dikalo e mabata nde be̱ musunga. Ońolana ponda ni dia ńe isungu jita. Jombweye nje Yesu a kwalino̱ jombwea ebol’a dikalo o mińa misukan, bupisane̱ nje e tilabe̱ o kalat’a Marko 13:10. Yesu a kwali ná myango ma bwam mi me̱nde̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱ denge̱ “su” di mapo̱. (Mat. 24:14) Di su le nde ńamsabe̱ la nin was’a Satan. Yehova a máte̱se̱ ‘buńa na ponda’ ma mambo ma me̱nde̱no̱ bolane̱; nik’e si po̱ti pe̱ to̱. (Mat. 24:36; Bbl. 1:7) Buńa te̱ bo matombe̱, di mabata nde sisea be̱be̱ na ni ponda. (Rom. 13:11) Nde obiana su di mapo̱, jangame̱n benga te̱ dikalo. Myuedi ma mweńa me nde ná: Ońola nje di mate̱no̱ dikalo la myango ma bwam e? O pe̱m n’esungu, ndolo nde e matute̱le̱ biso̱. Di mate̱ te̱ dikalo di malee̱ ná di to̱ndi myango ma bwam na bato, nde buka me̱se̱, Yehova na dina lao. w24.05 14-15 § 2-3

A bayedi, bińo̱ ome̱le̱ mun’ańu ná a duteye mambo Yehova a wekino̱. Niponda bińo̱ leno̱ dangwa o mōnda ma mpesa, we ná o duta jo̱nge̱le̱ lao o mambo mō̱ ma tobotobo me o jita la bewekedi. Ońolana ma mambo ma mabola mboṅ ná moto nu be̱n dibie̱ dinde̱ne̱ nde a lule̱ mo̱. K’eyembilan mambo jita o bewekedi ma lulabe̱ na mitila me tengiledi. Bamabie̱ boko mi mitila ma tengiledi jita. Ńadibie̱ mō̱, Nicola Fameli, a tele̱ye̱ ná wombo te̱ muso̱ngi ma mitila ma tengiledi mwe o ewekedi ewo̱, o maso̱ mulemlem ma muso̱ngi ma mitila o bewekedi bepe̱pe̱. Mi miso̱ngi nde mi belabe̱ ná Suite de Fibonacci. Mitila ma tengiledi me o mambo jita o bewekedi, ka o ngo̱nde̱, o dikoka la besona, byadi ba myele, na o mbonji iwo̱. w24.12 16 § 7

Mose, David, na Yohane ba ta longe̱ o ponda ńe diwengisan na ńasu, ba be̱ne̱ pe̱ bete̱medi be diwengisan na basu. Nde je kapo̱ ka babo̱ o mbadi jita. Ba ta ba bolea Loba la mbale̱, biso̱ pe̱. Kapo̱ ka babo̱ di makane̱ Yehova, di lakisane̱ mo̱, di mabaise̱ pe̱ mo̱ bediedi. Kapo̱ ka ba bome ba kwaṅ, je mbaki ná Yehova a manamse̱ ba ba masengane̱ mo̱ njoasoa. Di bupe̱ so̱ byala besukan ba ba bome ba kwaṅ, di bupe̱ mambenda ma Yehova. Di me̱nde̱ tombwane̱ na mbale̱ o nje ye̱se̱ di mabolano̱. E, di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱, di ‘ja pond’a bwaba,’ o bwindea! Di me̱nde̱ pe̱ bwese̱ Tet’asu ńa ndolo ńe o mo̱ń muńe̱nge̱, mo̱ ńena nu malondise̱ makaki mao me̱se̱ o mbadi ńena di titino̱ ná jo̱nge̱le̱.—Efe. 3:20. w24.11 13 § 20-21

O ebwe’a mbu yaboso, bonasango bō̱ ba ta ba te̱se̱be̱ baboledi. (1 Tim. 3:8) E me̱ne̱ne̱ ná babo̱ nde ba ta “bongwanedi” ńamuloloma Paulo a kwaledino̱. Baboledi ba ta bombwea mane̱ mambo ma ta ma pula ná batudu ba be̱ mususu o ebol’a belēdi na ya batatedi. Ba ta bongwane̱ o tombe̱le̱ Betiledi to̱ o janda mambo ma ta ma pula ońola y’ebolo. Dutea te̱ bebolo bō̱ ba mweńa bena baboledi ba mabolano̱ o mwemba mo̱ngo̱. (1 Pet. 4:10) Be ná ba te̱se̱be̱ o jombwea mo̱ni ma mwemba to̱ mōnda ma dikalo, o baise̱ kalati na bola ná bate̱ dikalo ba be̱ne̱ mo̱, bombwea belongisan ba bosenga, ba kasa bapo̱ o ndongame̱n to̱ jongwane̱ o sabangane̱ Ndabo a Janea. Ben bebolo be̱se̱ be mweńa ná mwemba mu dangwe bwam.—1 Kor. 14:40. w24.10 19 § 4 -5

Di me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ to̱ njika kekise̱, e be̱ dinde̱ne̱ to̱ disadi yete̱na jo̱nge̱le̱ ná Yehova e longe̱ a me̱nde̱ pe̱ sue̱le̱ biso̱. Di si dimbea ná e nde Ńangum, a me̱nde̱ pe̱ bola biso̱ ngińa ni mapule̱ o lembe̱ mo̱. Di si be̱n so̱ njo̱m to̱ po̱ o soa oboso ba mitakisan. Mbadi Yehova a masue̱le̱no̱ biso̱ o mitakisan misadi e mabola biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o minde̱ne̱. Jombweye byembilan beba be boli ná kiṅe̱ David a be̱ne̱ye̱ Yehova lakisane̱ dinde̱ne̱. Ke̱ David a dia mūtu a ta a tata mido̱ngi ma sango ao, na njo̱ e po̱ ngedi po̱ e putea mudo̱ngi mō̱, ngila pe̱ e bola mulemlem ngedi nipe̱pe̱. Yi ngedi ibane̱, a bupe̱ yi ńama na ngiń’a mulema, a sunga mi mido̱ngi. Nde David a si ta o̱nge̱le̱ ná a we̱li nde bola nika na ngiń’ao ńa mo̱me̱ne̱. A ta a bia ná Yehova nde a boli mo̱ ni ngińa. (1 Sam. 17:34-37) A ta a dutea o mambo a kusino̱, David a ta mbaki ná Loba la longe̱ a me̱nde̱ benga bola mo̱ ngińa o mińa mi maye̱. w24.06 21 § 5-6

Dutea ná o belabe̱ o ndema. O me̱nde̱ jukea e? O si bi te̱ mubolise̱ di ndema to̱ mambo a te̱se̱no̱ bola o di ndema, e me̱nde̱ pula ná o baise̱ mo̱ myuedi ka min: “Owe̱ni na njika ponda di ndema di me̱nde̱no̱ tomba e? Bato baninga ba me̱nde̱ jukeye̱ e? Nja nu me̱nde̱ be̱ mboṅ a nje ye̱se̱ e matombe̱ o di ndema e? Ba nja ba me̱nde̱ jukeye̱ oten e? Njika mambo a boṅsane̱no̱ ná bato ba me̱nde̱ bola o di ndema e? Belam ba ngińa be me̱nde̱ be̱ e?” Malabe̱ ma min myuedi ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Ombusa nika, o mábia te̱ ma mambo, no̱ngo̱ ponda o jombwea be bete̱medi o mususu mao mwe̱se̱. K’eyembilan, o mabolea nde ne̱ni yete̱na o sengi ná bato bō̱ bena ba me̱nde̱ jukeye̱ o di ndema ba si be̱n edube to̱ ewo̱ ońola bete̱sedi ba Bibe̱l to̱ ná ba me̱nde̱ bola bato belam ba ngińa nde to̱ moto a titi nu mombweye̱ ná bato ba si ńo̱ buka dime̱ne̱ e? O mo̱nge̱le̱ ná mpungu mwe ná mu be̱ o di ndema e? (1 Pet. 4:3) Wombo te̱ be bete̱medi be̱se̱, no̱ngo̱ la bedomsedi ba bwam di me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi. w25.01 15 § 4-5

Yehova a mabolane̱ edinge̱dinge̱ o jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni tongwea na diko̱ti a madimse̱no̱ myobe ma ba ba mate̱le̱. Ye ndutu jita o sumwa to̱n la mbindo le ná beletete o mbo̱ti. Nde na yen edinge̱dinge̱ Yehova a mabola biso̱ mbaki ná myobe masu me ná moabe̱ kańena mi si me̱nde̱no̱ pe̱ je̱ne̱ne̱. Bibe̱l e makobisane̱ pe̱ myobe na “ewu .” (Mat. 6:12; Lukas 11:4) Ponda te̱ di mabolano̱ so̱ bobe te̱nge̱ne̱ Yehova, ye nde biana ewu asu e mabenga nde kola. A mue̱le̱ biso̱ eto̱m ende̱ne̱! Yehova a lakise̱ te̱ biso̱, ye nde biana a dimse̱ nde ewu yena e wusa bate̱ omo̱ń eto̱m di mábe̱ne̱no̱. A si mabaise̱ ná di sawe ońola myobe mena mi málakisabe̱. E se̱ edinge̱dinge̱ e malo̱ke̱ yena e matele̱ye̱ muńe̱nge̱ di mabwano̱ ke̱ Yehova a lakise̱ biso̱! w25.02 10 § 9-10

Bayedi be ná ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ ke̱ ba máduna, bana jita be pe̱ muńe̱nge̱ o bola nika. (1 Tim. 5:4) Nde bayedi be Kriste̱n ba so̱ṅtane̱ ná muńe̱nge̱ mu buki me̱se̱ mwe nde ná bongwane̱ bana babu o timba baboledi ba Yehova, seto̱ o kokise̱ bana na janda ná ban ba tate wanea babo̱ mo̱ni. (3 Yohane 4) N’eyembilan ango̱, lee̱ bana bo̱ngo̱ ná o lakisane̱ Yehova ke̱ we o jongwane̱ babo̱ o bia ne̱ni ba me̱nde̱no̱ jombwea ńo̱ng’a babo̱me̱ne̱. O ponda ba diano̱ eso̱mbe̱, lee̱ babo̱ mweńa ma be̱ ngiń’ebolo. (Min. 29:21; Efe. 4:28) O bokoka babu, ongwane̱ babo̱ o jokwa na ngud’abu ńe̱se̱ o esukulu. Ye bwam ná Kriste̱n yena ye bayedi i po̱nge muwaso, i bupe̱ pe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o jongwane̱ bana babu o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea nje ba me̱nde̱no̱ jokwa bola. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ bana o sombwea babo̱me̱ne̱ nde ba be̱ne̱ pe̱ ponda o te̱ dikalo jita to̱ mo̱me̱ne̱ be̱ paonia. w25.03 31 § 15-16

O kalat’a Yesaya bepasi 65 Yehova a matele̱ye̱ ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ ońola ba bena ba me̱nde̱ be̱ o paradisi ńa mudī. Belondisedi baboso ba yen edinge̱ be ta nde o mbu 537 B.P.A. O ni ponda, Bonayuda bena bate̱le̱ ba te̱se̱be̱ wonja na mukoma o Babilon na babo̱ ba timba o mundi mabu. Yehova a namse̱ baboledi bao, ongwane̱ pe̱ babo̱ o bola ná mundi ma Yerusalem mu be̱ pe̱te̱ wum’a mpesa, tempe̱l pe̱ e timbe wum’a jowe̱ la mbale̱ o Israel. (Yes. 51:11; Sak. 8:3) Eding’a Yesaya e kusi belondisedi be londe̱ beba o mbu 1919 P.A. ponda baboledi ba Yehova ba te̱se̱be̱no̱ wonja na mukoma ma Babilon ninde̱ne̱. Botea ni ponda nde paradisi ńa mudī e botedino̱ lańa o wase ńe̱se̱. Bate̱ dikalo la janea ba ko̱di ba bokise̱ myemba jita, ebol’abu pe̱ e yai bepuma. Bome na bito bena ba ta njo, ba be̱ne̱ pe̱ bedangwedi ba ńama, ba ‘bo̱ti mot’a peńa ńena nu wekabe̱ kaponda Loba.’ w24.04 21 § 3-4

O bekombo bō̱, bayedi to̱ batudu ba bato bape̱pe̱ nde ba mapo̱seye̱ belongi babu ba mbia moto ońola diba. O bekombo bepe̱pe̱, mbia na mako̱m ba mawasea nu ńe mulamba moto, ba bola ná ban ba dongame̱ne̱ ná ba bie nga be ná ba to̱ndo̱ yengane̱le̱ to̱ ke̱m. Wangame̱n te̱ jongwane̱ bato o yengane̱le̱ ońola diba, wasa o bia nje mō̱ ńabu te̱ a to̱ndino̱ na ńo̱ng’abu pe̱. Yete̱na o so̱i moto o mo̱nge̱le̱no̱ ná e ná a be̱ bwam ońola diko̱m lo̱ngo̱ to̱ elong’ango̱ ya mbia, wasa o bia nu moto bwam, bede̱mo bao, na pat’a moto eno̱ o mbad’a mudī. Mulatako ma bwam na Yehova mu buki mo̱ni na besukulu moto a yengino̱ to̱ dina la mbia mao. Nde o si dimbea ná o sukan, nu munasango na nu munańango nde ba me̱nde̱ no̱nge̱ bedomsedi o bane̱ to̱ ke̱m. w24.05 23 § 11

Je ná jongwane̱ ba be o yengane̱le̱ ke̱ di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di makwalano̱. Ponda iwo̱ e mapula ná di bie jalea biso̱me̱ne̱. (Min. 12:18) Je ná di pula langwea bane̱ ná bato baba be o yengane̱le̱, nde ke̱ mpuli mabu mwe nde ná babo̱me̱ne̱ nde ba bīse̱ bane̱ nika. Di s’angame̱n camane̱ myango mabu to̱ sa babo̱ ońola bedomsedi be mombweye̱ nde babo̱me̱ne̱. (Min. 20:19; Rom. 14:10; 1 Tes. 4:11) Di s’angame̱n pe̱ to̱ kwala mambo to̱ baise̱ myuedi mi mabole̱ ná ba be o yengane̱le̱ bo̱nge̱le̱ ná bangame̱n pomane̱ o bane̱. Nje bola yete̱na bato be o yengane̱le̱ ba no̱ngi bedomsedi o jembe̱ mulatako mabu e? Di si baise̱ babo̱ myuedi mi matakise̱ to̱ numa mō̱ ńabu njo̱m. (1 Pet. 4:15) Bato bena be o yengane̱le̱ bembe̱ te̱ mulatako mabu, nik’e si mapula kwala ná ba si tongwe̱le̱. Nde nik’e malee̱ nde ná pond’a yengane̱le̱ ńongwane̱ babo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Nde to̱ na nika, ye ná e be̱ ná be bedomsedi be mabwese̱ babo̱ ndutu. Ońola nika, di sue̱le̱ babo̱. w24.05 31 § 15-16

Makekisan me ná ma po̱ye̱ biso̱ oteten a ma ma buki me̱se̱ me nde ke̱ elong’asu ya mbia to̱ diko̱m la batabata di caki Yehova. (Mye. 78: 40 ) Ndolo di be̱nedino̱ nu moto ńe te̱ ngińa, ye ná e bata be̱ biso̱ ndutu o jemea be bete̱medi. Yete̱na o ta o máso̱be̱ o ni ńai a bete̱medi ba ndutu eyembilan a jemea ya Sadok ye ná yembe̱ wa. A bengi be̱ Yehova jemea ponda diko̱m lao la batabata Abiatar di po̱sino̱ o pawe̱ na Yehova. Nik’e bolan nde ke̱ kiṅe̱ David a máduna e pe̱ be̱be̱ na kwedi, mun’ao Adoniya a ta a keka no̱ngo̱ kond’a janea Yehova a tano̱ a kakane̱ ná a mabola Salomo. (1 Myan. 22:9, 10) Abiatar a po̱si nde o sue̱le̱ Adoniya. (1 Ki. 1:5-8) Abiatar a lee̱ nde ná a titi David na Sadok jemea, to̱ Yehova pe̱! Sadok na Abiatar ba boli ebol’a prisi mwemba mimbu jita.—2 Sam. 8:17; 15:29; 19:11-14. w24.07 6 § 14-15

Je ná di be̱ mbaki ná di bengi te̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si ko̱ o makekisan di matombwane̱. To̱ná bobe bweno̱ ná bo wana “muńe̱nge̱ ma son a ponda,” bupe̱ la bete̱sedi ba Yehova di me̱nde̱ bola ná di bate be̱ bonam. (Bon. 11:25; Mye. 19:9) Ońolana di wekabe̱ nde ná di bupe̱ mangea mao. (Bbot. 1:27) Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ be̱ne̱ doi la mulema di sangi di be̱ne̱ pe̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea. (1 Tim. 6:12; 2 Tim. 1:3; Yuda 20, 21) Ye mbale̱ ná “eyobo e bo̱bi.” (Mat. 26:41) Nde nik’e si mapula kwala ná di si be̱n jongwane̱ to̱ diwo̱. Yehova e be̱be̱ o bola biso̱ ngińa ni mapule̱. (2 Kor. 4:7) Nde maka ná ngińa ni pakapakan nde Loba a mabolano̱ biso̱. Biso̱ nde jangame̱n se̱le̱ po̱ngo̱ miwe̱n buńa te̱ ná di si ko̱ o makekisan. Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ mika masu, a batea biso̱ ngińa ni mapule̱ biso̱. (1 Kor. 10:13) E, na jongwane̱ la Yehova, je ná di benga no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si ko̱ o makekisan. w24.07 19 § 19-21

Ńamuloloma Paulo a tiledi nde Timoteo, mutudu nupe̱pe̱ byala ba text a bon buńa ná a domeye babole̱ bobe “oboso ba be̱se̱.” A si ta a pula kwala ná mwemba mwe̱se̱ nde mu ta “be̱se̱.” Nde a ta nde a kwalea ońola ngusa bato yena i ta i mábie̱ nje e tombi. Ba wusa be̱ mboṅ a miso̱, to̱ ba bena mubole̱ bobe mo̱me̱ne̱ a langwedino̱ nje a bolino̱. Babo̱ buka te̱ nde batudu ba me̱nde̱no̱ langwea ná mubole̱ bobe e o kusa jongwane̱. Ponda iwo̱, ye ná e po̱ ná bato jita o mwemba ba mábia ná moto a boli bobe bonde̱ne̱ to̱ ná nika e me̱nde̱ biane̱. O be bete̱medi, mwemba mwe̱se̱ mu me̱nde̱ nde be̱ “be̱se̱.” Mutudu mō̱ a me̱nde̱ so̱ langwea mwemba mwe̱se̱ ná ba domedi munasango to̱ munańango mō̱. Ońola nje e? Paulo a malabe̱ ná: “Ná bane̱ bape̱pe̱ ba be̱ne̱ bo̱ngo̱,” ba si ko̱ o bobe. w24.08 23-24 § 16-17

Jangame̱n benga bola ebol’a Yehova na iwiye̱ nate̱na o su. Bo̱kisabe̱ bangame̱n ja epe̱ńe̱ ná ba “no̱ngo̱be̱” na Yesu o mo̱ń ná ba kuse bowe̱n babu. (Mat. 24:40) Be musunga o “ko̱to̱be̱le̱ mwemba” na Yesu o mo̱ń. Ombusa bila ba Armagedon ba me̱nde̱ no̱ngo̱ dongo k’ewand’a Yesu o diba la Mun’a mudo̱ngi . (2 Tes. 2:1) To̱ná bekaisedi be nisiseano̱ be̱be̱, di si be̱n njo̱m to̱ po̱ o bwa bo̱ngo̱. Di bengi te̱ be̱ jemea, Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a me̱nde̱ bola biso̱ “ngińa ni pakapakan” ná di “we̱le̱ . . . te̱me̱ oboso ba Mun’a moto.” (2 Kor. 4:7; Lukas 21:36) E be̱ ná dipita lasu le nde la be̱ o mo̱ń to̱ o wase, di me̱nde̱ bwese̱ Sango asu muńe̱nge̱ ke̱ di bupe̱ mome̱le̱ me o mi minia ma Yesu. Ońola nded’a Yehova di si boledino̱, mina masu ma me̱nde̱ “tilabe̱ o kalat’a” longe̱.—Dan. 12:1; Bbī. 3:5. w24.09 24-25 § 19-20

We ná o be̱ne̱ musango ma teten na jongwane̱ la Eyal’a Loba. Ne̱ni e? Ombwa mweńa ma nje o be̱nno̱, na mambo ma tiki o be̱nno̱ o mo̱ń, o kobisane̱ mo̱ na nje e mapo̱ye̱ ba ba be̱n nde buka te̱ nje nin wase e mabolano̱. Be nde ná ba se̱me̱ye̱ o mambo ba mabolano̱ o din longe̱ ebanja ba si be̱n dipita to̱ diwo̱. Nde Yehova a kakane̱ o bola wa minam mi buki nje ye̱se̱ weno̱ ná wo̱nge̱le̱. (Mye. 145:16) Dutea pe̱ ná: Mo̱ je ná di bia na mbale̱ ne̱ni longe̱ lasu di wusano̱ be̱ yete̱na di no̱ngo̱ bedomsedi be diwengisan e? Lambo diwo̱ le mbaki le nde ná ba ba mano̱nge̱ bedomsedi be se̱medi o ndol’abu ońola Yehova na bonasango abu, ba si masuba lambo la bwam to̱ diwo̱. w24.10 27 § 12-13