Eso̱pe̱so̱pe̱

Di nitombwane̱ jabea la diko̱ti la Kristo. Kana Yesu a wedino̱ ońol’asu, Yehova a malakise̱ mawuse̱ masu. A titi eto̱m o lakise̱ biso̱ nde a mapula bola nika. (Mye. 103:3, 10-13) Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ba si dongame̱n o kusa lakise̱ la Yehova. Na mbale̱ to̱ mō̱ ńasu a si dongame̱n. Ńamuloloma Paulo a ta a so̱ṅtane̱ ná a “si dongame̱n belabe̱ ńamuloloma.” A bati pe̱ ná: “Ońola nded’a Loba nde neno̱ nje neno̱.” (1 Kor. 15:9, 10) Jate̱le̱ te̱, Yehova a malakise̱ biso̱. Seto̱ ońolana di dongame̱n, nde ońolana a to̱ndi biso̱. Yete̱na o mabwa ndutu ná o si dongame̱n o lakisabe̱, o̱nge̱le̱ ná Yehova a boli diko̱ti, seto̱ ońola bato ba te̱m na sim, nde ońola babole̱ bobe bena ba mate̱le̱.—Lukas 5:32; 1 Tim. 1:15. w25.01 26-27 § 3-4

Di titi ná janea nje bato ba makwalano̱ to̱ bola te̱nge̱ne̱ biso̱, nde je ná di keka be̱ne̱ ngińa omo̱ń a nje di me̱nde̱no̱ bola. Jalabe̱ di buki me̱se̱ di yo̱ki nde be̱ lakise̱. Ońolana di to̱ndi Yehova a mapula pe̱ ná di lakise̱ bane̱. Di jane̱ te̱ malinga di banga pe̱ lakise̱, je ná di bola lambo l’elemā, yen ebe di sengise̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ sese. (Min. 14:17, 29, 30) Di si ne̱nge̱ te̱ eba di meka ná njongi e si ńamse̱ mulema masu. Di mabolea pe̱ nde biso̱me̱ne̱ bwam ebanja di si mo̱nge̱le̱ pe̱ nje e tombi, di bwane̱ pe̱ longe̱ muńe̱nge̱. Nje ye ná yongwane̱ wa o buka ses’a mulema e? Lambo diwo̱ le nde ponda o mabolano̱ wame̱ne̱ ná ses’a mulema e bo̱. E mapula moto nu kusi ebango ende̱ne̱ ponda ná a je bwam to̱ ombusa mo̱ no̱ngo̱ myanga. E mapula biso̱ ponda ná ndut’a mulema e bo̱ obiana di mabe̱ be̱be̱ o lakise̱ moto na mulema mwe̱se̱. (Mul. 3:3; 1 Pet. 1:22) Kane̱, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o lakise̱. w25.02 16-17 § 8-11

O be̱n eyembilan a belēdi jombwea jate̱le̱, dube̱, dubise̱ na bepumbwedi. (Bon. 6:1, 2) O be belēdi nde dube̱ la kriste̱n di se̱medino̱. Ońola nika nde ńamuloloma Petro a kwaledino̱ ońol’ao ke̱ e o te̱ye̱ dimuti la bato dikalo o Buńa ba mwatanu. (Bebolo 2:32-35, 38) Jangame̱n jemea be belēdi babosoboso ná di be̱ bokwedi ba Kristo. Paulo a lee̱ ná di si dube̱ te̱ belēdi ba bepumbwedi di titi ná di kwala ná je kriste̱n na mbale̱. (1 Kor. 15:12-14) Nde ná di be̱ kriste̱n you jangame̱n bia buka be belēdi babosoboso. Diwengisan na belēdi babosoboso, da la mudī lembam di si bambe̱ buka te̱ mambenda ma Yehova, di bambe̱ pe̱ bete̱sedi bao be mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ lao. Ná di tombwane̱ di da la mudī jangame̱n jokwa Bibe̱l, di no̱ngo̱ ponda o dutea ońola mambo di langino̱ nde di we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Na nika nde di mokwano̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. w24.04 5 § 12-13

Yehova o̱nge̱le̱ Yona ná bato ba Ninive “ba si bi mome̱ to̱ dimo̱se̱.” (Yona 1:1, 2; 3:10; 4:9-11) Ombusa ponda Yesu a bolane̱ y’eyembilan o lee̱ bato belēdi jombwea ndedi na te̱me̱ la sim la Yehova. O njika “muka” bato ba Ninive ba me̱nde̱no̱ “te̱me̱” e? Yesu a kwali ná “bepumbwedi ba muka” be me̱nde̱ be̱. (Yohane 5:29) A ta nde a kwalea ońola Janea lao la ikol’a mbu owe̱ni “bate̱m ná sim na basite̱m ná sim” ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱. (Bbl. 24:15) Ońola basite̱m ná sim nik’e me̱nde̱ nde be̱ “bepumbwedi ba muka.” Nik’e mapula nde kwala ná Yehova na Yesu ba me̱nde̱ jombwa nga ba makasa belēdi ba makusano̱ ba we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Mot’a Ninive nu pumbwabe̱le̱ a bangi te̱ o bolea Yehova, a me̱nde̱ nde kusa mbako a bobe, a si me̱nde̱ pe̱ be̱ longe̱. (Yes. 65:20) Nde ba be̱se̱ bena ba me̱nde̱ po̱se̱ o bolea Yehova ba me̱nde̱ kusa mbako a bwam; ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea!—Dan. 12:2. w24.05 5 § 13-14

Yesu a lee̱ bato ne̱ni Sango ao eno̱ ndedi. (Yohane 14:9) Tongwea na byala na bebolo bao, a lee̱ ná Sango ao ńa ndedi a to̱ndi bato a mapula pe̱ jongwane̱ mō̱ ńabu te̱ o janane̱ bobe. Yesu a ta ongwane̱ babole̱ bobe o be̱ne̱ ńo̱ngi o tukwa bedangwedi babu na bupe̱ mo̱. (Lukas 5:27, 28) Yesu a ta a bia nje e ta yenge̱le̱ mo̱. Ngedi jita, a langwedi bokwedi bao ná a me̱nde̱ jandisabe̱ na bwabe̱ o ebongo. (Mat. 17:22; 20:18, 19) A ta a bia ná jabea lao di mala sumwa bobe ba wase. Yesu a ta pe̱ a kwala ná ombusa mo̱ bola longe̱ lao ka jabea, a me̱nde̱ “duta be̱se̱” na mo̱. (Yohane 12:32) Bato ba benama bena ba titi ke̱nge̱nge̱ be ná ba do̱lisane̱ Yehova ke̱ ba kasi Yesu ka sango abu, ba po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o jembilane̱ mo̱. Ba boli te̱ nika, o sukan, ba me̱nde̱ “wunjabe̱ o bobe.” (Rom. 6:14, 18, 22; Yohane 8:32) Na ngiń’a mulema Yesu a ta so̱ be̱be̱ o lembe̱ kwed’a sese o sunga biso̱.—Yohane 10:17, 18. w24.08 5 § 11-12

Keka te̱ dutea ne̱ni o sengino̱ nged’a boso wokono̱ mbale̱ ye o Eyal’a Loba. Woko ná Sango ango̱ ńe o mo̱ń a to̱ndi wa a mapula pe̱ ná o be̱ o muso̱ngi ma baboledi bao, a kakane̱ ná a me̱nde̱ bo̱le̱ ndutu na take ye̱se̱, ná we ná o be̱ne̱ dipita ná bandolo bo̱ngo̱ ba wedi ba me̱nde̱ pe̱te̱ timba o longe̱ o was’a peńa; woko pe̱ mambo mape̱pe̱. (Marko 10:29, 30; Yohane 5:28, 29; Rom. 8:38, 39; Bbī. 21:3, 4) Yi mbale̱ i bwese̱ wa muńe̱nge̱ jita. (Lukas 24:32) O ta o to̱ndo̱ nje o tano̱ wokwa o ta pe̱ o be̱ne̱ ńo̱ng’a langwea bato be̱se̱ yi mbal’a mweńa! (Ombwa Yeremia 20:9.) Di to̱ndi te̱ nje jokono̱ o Bibe̱l di titi ná di ja ná pī. (Lukas 6:45) Di be̱n nde mulemlem ma besengedi ka bokwedi ba Yesu baboso ba kwali ná: “Di titi ná jese̱le̱ o to̱po̱ ma mena je̱nno̱, di sengino̱ pe̱.” (Bebolo 4:20) Di to̱ndi mbale̱ jita di mapula pe̱ langwea mo̱ bato. w24.05 15 § 5; 16 § 7

Biso̱ baboledi ba Yehova di mate̱ye̱ nde bato dikalo ońolana di to̱ndi Sango asu ńe o mo̱ń di mapula pe̱ jongwane̱ bato o bia mo̱. Nde bō̱ ba si mawe̱le̱ bwane̱ ebol’a dikalo muńe̱nge̱. Ońola nje e? Bō̱ be iso̱n, ba maye̱use̱ pe̱ babo̱me̱ne̱. Bane̱ ba me̱ne̱ ná e titi bwam o wala omboa bato ba titi jenge̱le̱ babo̱. Bape̱pe̱ ba mabwa bo̱ngo̱ ná ba me̱nde̱ panga babo̱. Bape̱pe̱ pe̱ be ná ba kwala ná ba si mapula wana myambo na bato. Ba bonasango na bonańango ba me̱ne̱ ná ye babo̱ ndutu o te̱ye̱ bato ba si bino̱ dikalo. Mo̱ ye wa ndutu ponda iwo̱ o bwane̱ dikalo muńe̱nge̱ ońola besengedi ka ben e? Yete̱na e, o si bo̱bo̱. Si be̱ lo̱ngo̱ la mbaki di malee̱ nde ná o be̱n sibise̱ la ńolo, na ná o si mapula wana myambo na bato. Moto to̱ mō̱ a si mapula pe̱ to̱ lingise̱ bane̱ sepo̱n ke̱ janda lao le nde ná a boleye babo̱ bwam. Sango ango̱ ńe o mo̱ń a bi mitakisan mo̱ngo̱ me̱se̱ e pe̱ be̱be̱ o wanea wa jongwane̱ di mapule̱.—Yes. 41:13. w24.04 14 § 1-2

O malanga te̱ Bibe̱l, o mulopo ma keka we̱le̱ o ebolo nje ye̱se̱ wokono̱ ngedi po̱, te̱se̱ mambo weno̱ ná o bola bupisane̱ ngud’ango̱. We ná o keka bola ninka: Tila mambo me̱se̱ wangame̱nno̱ po̱ngulane̱, nde o po̱se diwo̱ to̱ maba weno̱ ná o botea o po̱ngulane̱, wese̱le̱ mane̱ o mapo̱ngulane̱no̱ na ponda. Njika mambo weno̱ ná o botea po̱ngulane̱ e? We ná o domse̱ ná o mabotea na lambo di titi wa ndutu o bola. To̱so̱ we ná o po̱so̱ botea na lambo o me̱ne̱no̱ ná wangame̱n jombwea tobotobo. O so̱i te̱ nje wangame̱nno̱ bola, po̱ngo̱ muwaso o kalat’asu. Kane̱ Yehova jombwea nje o te̱se̱no̱, baise̱ mo̱ ná a bole wa “ńo̱ngi na ngudi o bola” di lambo. (Fil. 2:13) Denge̱ o mawe̱le̱ o ebolo nje wokono̱. Kana o we̱lino̱ we̱le̱ o ebolo lambo laboso o te̱se̱no̱, nik’e me̱nde̱ bola wa ńo̱ngi ná o bole lambo dipe̱pe̱. We̱n te̱ ná o ńaki o tongo diwo̱ la longe̱ la kriste̱n to̱ ná o we̱li be̱ne̱ ede̱mo ewo̱ ya kriste̱n, e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o wana mawengisan mape̱pe̱. w24.09 6 § 13-14

We ná o bwa ndutu ońola mambo o bolino̱ o mińa mi tombi mena ma sengise̱ bane̱ sese. Nje ye ná yongwane̱ wa e? Bola me̱se̱ o po̱ngulane̱ nje o bolino̱, ye ná e pula ná o baise̱ milakisan ma mbale̱. Baise̱ Yehova ná ongwane̱ ba bena o sengise̱no̱ sese. E ná ongwane̱ wa na ba o bolane̱no̱ bobe o lembe̱ na be̱ne̱ pe̱te̱ musango. Okwa na mawuse̱ mo̱ngo̱ ma tombi, ese̱le̱ pe̱ ná Yehova a bolane̱ wa o to̱ njika mbadi a mapulano̱. Jombweye eyembilan a muto̱ped’a mudī Yona. O mulopo ná ale o Nineve we̱ni Loba anedino̱ mo̱, Yona a ńī nde mīla o epasi epe̱pe̱. Yehova a ko̱kise̱ Yona, nun oko pe̱ na diwuse̱ lao. (Yona 1:1-4, 15-17; 2:7-10) Yehova a si caki Yona. Loba a boli pe̱te̱ mo̱ epolo o wala o Nineve, ni ngedi Yona a pomane̱ sengane̱. A s’ese̱le̱ ná jombwe̱ la diwuse̱ lao di tombi leke mo̱ o jemea ebolo Yehova a bake̱no̱ mo̱.—Yona 3:1-3. w24.10 8-9 § 10-11

Yehova a si malakise̱ bewu basu to̱ myobe masu buka te̱, a madimse̱ pe̱ mo̱. Ewu e lakisabe̱ te̱ e mabe̱ nde ka ekokot’a X ba makino̱ omo̱ń a muso̱ngi ma mo̱ni. Nde mu muso̱ngi mwe owas’a ni X mwe pe̱te̱ ná mu langabe̱. Nde dimse̱ la lambo le diwengisan. Ná di so̱ṅtane̱ yen edinge̱dinge̱ e mapula ná di bie ná tinte ba tano̱ ba bolane̱ kwaṅ e ta nde pat’a tinte ba masumwano̱ na bo̱bise̱ la ńolo na madiba. Moto a wusa duba lambo o madiba na mo̱ a dimse̱ nje e tilabe̱. Ewu e “dimsabe̱” te̱ e si mabe̱ pe̱ ná bambam. Nje e se̱le̱ tilabe̱ e titi pe̱ ná ye̱ne̱ne̱, e mabe̱ nde biana eto̱m e si ta. Nik’e makwangwe̱le̱ biso̱ mulema jita o bia ná Yehova a si malakise̱ myobe masu buka te̱, a madimse̱ mo̱ ná bambam!—Mye. 51:11. w25.02 10 § 11

Bane̱ ba kaise̱ te̱ biso̱ bobe to̱ ba takise̱ te̱ biso̱ je mbaki ná Yehova a bi nje e tombi. Di lakisane̱ le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim ońolana di bi ná o sukan Yehova a me̱nde̱ te̱se̱ mambo. Di bake̱ te̱ mambo o mā ma Yehova di meka ná malinga na pimbimbi ba je biso̱ o mulema. Be besengedi be ná be bola ná di bole lambo la bobe ná di si be̱ pe̱ muńe̱nge̱, be pe̱ ná be ńamse̱ mulatako masu na Yehova. Mbale̱ ńe nde ná di titi ná di bupe̱ eyembilan a Yesu o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. Ponda iwo̱ je ná di kwala to̱ bola mambo di mombwe̱no̱. (Yak. 3:2) Si te̱me̱ la sim diwo̱ le pe̱ ná di bola ná di be̱ne̱ ndutu ninde̱ne̱ o mulema, ndutu ńe ná ńinda pond’a bwaba. Nik’e po̱yedi te̱ wa be̱ mbaki ná Yehova a bi nje weno̱ o lembe̱. Yesu a bi nje o masengano̱ ońolana mo̱ pe̱ a lembe̱ si te̱me̱ la sim. (Bon. 4:15, 16) E se̱ muńe̱nge̱ jeno̱ ná Yehova a mabola biso̱ malea ma bwam ma mongwane̱ biso̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim. w24.11 6 § 12-13

Ye mweńa o lee̱le̱ ná di dube̱ Yesu ná di be̱ne̱ “longe̱ la bwindea.” (Yohane 3:16-18, 36; 17:3) Bato ba Bonayuda ba si kasi nje Yesu a tano̱ okwe̱le̱ jombwea “bebolo ba Loba” ba peńa. Ba baise̱ mo̱ ná: “Njika eyemban o mabolano̱ ná je̱ne̱ nde di dube̱ wa e?” (Yohane 6:30) Ba kwali ná bato bena ba ta o mińa ma Mose ba ta ba kusa mana o mbad’a betańsedi mena ma ta da labu la buńa te̱. (Neh. 9:15; Mye. 78:24, 25) E me̱ne̱ne̱ ná bwē ná ba ta nde bombwea buka te̱ be̱ne̱ la da. Nde ponda Yesu a batino̱ kwalea ońola “ewolo e mawe̱ o mo̱ń,” yena o diwengisan na mana e mabola longe̱ la bwindea, ba si baise̱ Yesu nje a tano̱ a pula kwala. (Yohane 6:32) Ba soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mabu o ńo̱ng’abu y’eyobo nde ba banga senga mbale̱ Yesu a tano̱ a wasa langwea babo̱. w24.12 5-6 § 10-11

O esukulu mun’ango̱ a me̱nde̱ jokwa mitila mipe̱pe̱ mi me̱ne̱ne̱ ponda ye̱se̱ o bewekedi. Myele jita mi be̱n mitila mi matimbe̱ ngedi na ngedi. Botina ba myele bo mababe̱ o bola mikanjo, mikanjo pe̱ mbanja. Ni mbadi mi myele mi mababe̱no̱ e mabelabe̱ ná Fractale. E me̱ne̱ne̱ pe̱ o bewekedi bepe̱pe̱. Nja nu lule̱ mi mitila ma mpesa me̱se̱ e? Etum te̱ mun’ango̱ a maduteano̱ myuedi ka mi nika pe̱ nde a me̱nde̱no̱ bata jouse̱ dube̱ lao ná Loba nde a weki mambo me̱se̱. O mimbu mō̱ te̱nge̱ we ná o baise̱ mo̱ ná: “Yete̱na Loba a weki biso̱ mo̱ e si te̱nge̱n ná a bole pe̱ biso̱ bediedi ne̱ni be̱ bonam e?” We so̱ ná o tele̱ye̱ mo̱ ná be bediedi be nde o Bibe̱l. w24.12 16 § 8

Owas’a ngiń’a mudī musangi ńamuloloma Paulo a tili leta di mabole̱ bediedi ná mubole̱ bobe nu si mate̱le̱ a sumwabe̱ o mwemba. (1 Kor. 5:13) Nje so̱ kriste̱n a jemea i tano̱ yangame̱n bola na nu moto e? Paulo a langwedi babo̱ ná ba ‘si yo̱kise̱ babo̱me̱ne̱’ na mo̱. Nje nika e tano̱ e pula kwala e? Paulo a teleye̱ ná ni mbenda e ta pe̱ e pula kwala ná ba “si dane̱ to̱ mo̱.” (1 Kor. 5:11) Ońolana di mada te̱ mwemba na moto je ná di be̱ne̱ mulatako ma batabata na mo̱. E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná Paulo a ta nde a pula kwala ná mwemba mu si ta mwangame̱n tombise̱ ponda na nu moto. Bola la nika di wusa tata mwemba. (1 Kor. 5:5-7) Banga la be̱ne̱ mulatako ma batabata na mubole̱ bobe le ná longwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ nate̱na njika dikala a bwese̱no̱ Yehova ndutu, di bola ná ombwe̱, ate̱le̱ pe̱. w24.08 15 § 4-5

Bonaisrael ba ta ba be̱ne̱ buńa bonde̱ne̱ bō̱ mbu te̱ ońola te̱ l’ebula. O bo buńa prisi ninde̱ne̱ e mabola mabea ma byembe ońola myobe ma tumba. Ye mbale̱ ná mabea ma byembe ma si wusa te̱ ebula ońola myobe ma moto ná bambam ebanja bato ba benama ba buki byembe. Nde etum te̱ Bonaisrael bena bate̱le̱ ba tano̱ ba bola mabea Yehova a baise̱no̱, a ta be̱be̱ o lakise̱ myobe mabu. (Bon. 10:1-4) Be bete̱sedi be ta bo̱nge̱le̱ Bonaisrael ná be nde babole̱ bobe. Nde Yehova a ta a mábe̱ne̱ mwano ma po̱ko̱po̱ko̱ ońola lakise̱ la myobe. A te̱se̱ ná Mun’ao ńa ndolo a ‘bole mo̱me̱ne̱ ngedi po̱ o bambe̱ myobe ma jita la bato.’ (Bon. 9:28) Yesu a boli “longe̱ lao ka diko̱ti ońola jita.”—Mat. 20:28. w25.02 4 § 9-10

“Mudī mu memea, nde eyobo e bo̱bi.” (Mat. 26:41b) Na be byala Yesu a ta nde a lee̱ ná a maso̱ṅtane̱ ná di titi ke̱nge̱nge̱ di mawusa pe̱. A ta pe̱ nde a bola biso̱ jome̱le̱ ná: Di si lakisane̱ biso̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱. Hawa to̱ ininga obiana Yesu a makwala be byala bokwedi bao ba kwali na mbaki ná ba si me̱nde̱ caka Mulēd’abu. (Mat. 26:35) Ba ta ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam nde ba si ta ba so̱ṅtane̱ ná be ná ba pomane̱ bo̱bo̱ oboso ba bete̱medi ba ngińa. Ońola nika nde Yesu ome̱le̱no̱ babo̱ na byala ba text a we̱nge̱. Bobe bwe nde ná bokwedi ba si jai peńa. Ponda Yesu a damabe̱le̱no̱ ba tingame̱ na mo̱ nga ba bo nde bo̱ngo̱ na babo̱ ba ńa mīla e? Ońolana ba si jai peńa bokwedi ba boli nde nje ba kwalino̱ ná ba si me̱nde̱ bola to̱ buńa: ba caki Yesu.—Mat. 26:56. w24.07 14 § 1-2

Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱ mulatako ma tiki ba tano̱ ba be̱ne̱ na Sango abu Yehova. O bebaedi Adam na Eva ba ta nde belongi ba mbia ma Loba. (Lukas 3:38) Nde ponda ba kwemno̱ Yehova ba pangabe̱ o mu mbia obiana ba mabotea ya bana. (Bbot. 3:23, 24; 4:1) Biso̱ bana ba Adam na Eva jangame̱n so̱ do̱lisane̱ na Yehova. (Rom. 5:10, 11) Jangame̱n wasa be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱. Bupisane̱ kalati po̱ eyal’a Grikia ba bolane̱no̱ owan ońola “do̱lisane̱” ye ná e pula kwala ná “bola ná musingedi a timbe diko̱m.” Mańaka me nde ná Yehova nde e nu ńena nu se̱le̱ bole̱ ná nika e we̱le̱ bolane̱. Ne̱ni e? Na te̱ l’ebula nde Yehova a te̱se̱no̱ ná mulatako ma bwam mu timbe pe̱te̱ oteten a mo̱ na bato ba benama. Nika ńe nde we̱le̱ lambo diwo̱ o epol’a dipe̱pe̱ lena le mweńa kapo̱. O ni mbadi, lambo lena di bo̱lo̱ne̱ to di ńamsabe̱ le pe̱te̱ ná di be̱ne̱be̱ to̱ wengisabe̱. w25.02 3-4 § 7-8

Ńamuloloma Paulo a kwali ná “ko̱kise̱ lena nika moto a kusanno̱ jita lańu di dongame̱ne̱.” (2 Kor. 2:5-8) O pula kwala ná di ko̱kise̱ di londise̱ janda lao jombwea moto nu wite̱ musonje na munj’a sango ao. (1 Kor. 5:1) Njika janda e? Tute̱le̱ mo̱ ná ate̱le̱. (Bon. 12:11) Paulo ome̱le̱ mwemba ná: “Bińo̱ lakise̱ nde mo̱, lo lo̱ke mo̱,” a bati pe̱ ná “lo lee̱le̱ mo̱ ndolo.” Paulo a ta a pula ná ba bole mo̱ mbaki na byala na beboledi babu ná ba lakise̱ mo̱ na mbale̱ ba to̱ndi pe̱ mo̱. O lee̱le̱ ná bwē ná ba makasa timba lao o mwemba na muńe̱nge̱. w24.08 15 § 4; 16-17 § 6-8

Ńamuloloma Paulo a ta so̱ a bia bwambwam nje e ta e pula o lembe̱. Ome̱le̱ kriste̱n ná ye te̱ lembe̱ la mitakisan, ba lakisane̱ nde Yehova seto̱ babo̱me̱ne̱. Paulo a wusa kwala na ngiń’a mulema ná: “Sango [Yehova] nde e jongwane̱ lam, na si mabwa bo̱ngo̱.” (Bon. 13:6) Bonasango asu bō̱ be o lembe̱ mitakisan tatan. Je ná di sue̱le̱ babo̱ na mika masu, to̱ ponda iwo̱, wanea babo̱ jongwane̱ di mapule̱. Nde Bibe̱l e makwala ná bwē ná, “be̱se̱ bena ba mapule̱ dangwane̱ longe̱ la dube̱ la Loba o Kristo Yesu ba me̱nde̱ kusa mitakisan.” (2 Tim. 3:12) Ońola nika, biso̱ be̱se̱ jangame̱n boṅsane̱ ońola pond’a bobe ńe o po̱. Di benge lakisane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, na be̱ pe̱ mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan mi me̱nde̱ ko̱ye̱ biso̱. O ponda ni te̱nge̱n a me̱nde̱ lo̱ko̱ baboledi bao ba jemea be̱se̱.—2 Tes. 1:7, 8. w24.09 12-13 § 17-18

Nje yongwane̱ bato ba Korinto ná ba dubisabe̱ e? (2 Kor. 10:4, 5) Eyal’a Loba na mudī mao musangi ma betańsedi nde bongwane̱ babo̱ o po̱ngo̱ ma mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ labu. (Bon. 4:12) Bato ba Korinto bena ba kasi myango ma bwam ma Yesu ba we̱li o jese̱le̱ bede̱mo na bedangwedi ka muńo̱si, jiba, lata la bome na bome na bito na bito. (1 Kor. 6:9-11) Maka ná to̱ná bato ba Korinto bō̱ ba tano̱ bangame̱n jana na ngińa o wana mawengisan mande̱ne̱ o tukwa bedangwedi babu, ba si ta bo̱nge̱le̱ ná e wusa be̱ babo̱ ndutu jita o timba kriste̱n. Ba po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o dangwea o ngea ni walame̱n ni malane̱ o longe̱ la bwindea. (Mat. 7:13, 14) Mo̱ we o we̱ na ngińa o buka ede̱mo to̱ bedangwedi ba bobe bō̱ ná o dubisabe̱ e? O s’ese̱le̱ y’ewe̱nji to̱ buńa! So̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a bole wa mudī mao musangi ná mongwane̱ wa o buka bobe. w25.03 6 § 15-17

Yehova a kakane̱ o bola biso̱ dibie̱ o jemba nga bedomsedi bō̱ te̱nge̱ be me̱nde̱ do̱lisane̱ mo̱. A mabola be̱se̱ ni ńai a dibie̱ “na mulema mō̱ esibe̱ myobisan.” O bo̱le̱ te̱ kane̱ Yehova ná a bole wa bediedi no̱ngo̱ ponda ná o so̱ṅtane̱ jalabe̱ lao. O pimbedi te̱ ke̱ we o lo̱ndo̱ we ná o baise̱ moto nu maje̱ wa wuma ná a lee̱ wa ngea. Nde o me̱nde̱ wala ke̱ a si bedi to̱ tele̱ mudumbu o bola wa jalabe̱ e? Ke̱m. O me̱nde̱ nde lambe̱ toi o senga bediedi bao. Ombusa wa baise̱ Yehova dibie̱ wasa jemba jalabe̱ lao tongwea na jokwa la mambenda na bete̱sedi ba Bibe̱l bena be bupisane̱ bete̱medi bo̱ngo̱. K’eyembilan, o domse̱ te̱ ná o mukea o ndema, we ná wombwea nje Bibe̱l e makwalano̱ ońola mudesi, mindenge ma bobe, na mweńa ma we̱le̱ myam ma Janea oboso ba nje o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ bola.—Mat. 6:33; Rom. 13:13; 1 Kor. 15:33. w25.01 16 § 6-7

Eding’a Yesaya e mawe̱le̱ diwengisan dinde̱ne̱ oteten a longe̱ la ba be o paradisi ńa mudī na longe̱ la ba ba titi oten. Yehova a malondise̱ ńo̱ng’a mudī ya baboledi bao njoasoa. Di be̱n mudī mao musangi, Eyal’ao na kalati jita i se̱medi o Bibe̱l jeno̱ ná di ‘da, di ńo̱, di bwane̱ pe̱ muńe̱nge̱.’ (Ombwa pe̱ Bebīsedi 22:17.) Nde ba bena ba titi o paradisi ńa mudī ba ‘mawo̱ na njai, ba mawo̱lea na ńo̱ngi, ba sambwa pe̱.’ Ba po̱ti etum na Loba. (Amos 8:11) Yehova a malondise̱ ńo̱ng’a baboledi bao o mbad’eyobo na o mbad’a mudī. (Yoel 2:21-24) A mabola nika tongwea na Bibe̱l, kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l, mulomba masu ma internet, ndongame̱n asu na mako̱to̱ne̱ masu mande̱ne̱ na masadi. Je ná di tombwane̱ di da la mudī buńa te̱ di bata pe̱ be̱ne̱ ja la bwam na lo̱ko̱mea. w24.04 21 § 5-6

Yete̱na o mapula yengea moto, we ná o te̱se̱ o kwalisane̱ mo̱ o epolo bato bape̱pe̱ beno̱ to̱ bele̱ mo̱ o telefon. Langwea mo̱ ná bwē ná a kwedi wa o mulema o mapula pe̱ yengea mo̱ ońola diba. (1 Kor. 14:9) Yete̱na nik’e mapula bola mo̱ ponda ná a duteye obiana a malabe̱ wa. (Min. 15:28) Ye pe̱ te̱ ná moto a si mapula yengea wa bola bedomsedi bao edube. Nje bola yete̱na moto a langwedi wa ná a be̱n besengedi ońol’ango̱ e? Ye̱ke̱i te̱ nik’e baise̱ mo̱ ngiń’a mulema, be̱ so̱ muyao na mo̱ o bole pe̱ mo̱ edube. Yete̱na e mapula wa ponda o bia nga we ná o to̱ndo̱ yengea mo̱ ońola diba bīse̱ mo̱ nika. Nde po̱ngo̱ miwe̱n ná jalabe̱ lo̱ngo̱ di s’indea jita. (Min. 13:12) Yete̱na o si mapula yengea mo̱ langwea mo̱ nika ná bwē nde na muyao pe̱. Nde yete̱na o to̱ndi, langwea mo̱ nika lo kwaleye pe̱ ne̱ni lo me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ ná mambo ma tombe niponda leno̱ o yengane̱le̱. Je̱ne̱ lo̱ngo̱ la mambo le ná di be̱ diwengisan na lao. w24.05 23-24 § 12-13

Niponda a tano̱ a dia eso̱mbe̱, David a ta ala o wuma mulo̱ṅ ma bila ma Bonaisrael mu tano̱ mu ko̱to̱me̱. A bomane̱ ná sonj’a Israel i ta i bwa bo̱ngo̱ bwambi ebanja ńamb’a mot’a Bonafilistia nu belabe̱ ná Goliat a ta be̱ a busa o ‘kumwa milo̱ṅ ma Israel.’ (1 Sam. 17:10, 11) Yi sonja i ta nde i bwa bo̱ngo̱ ońolana i ta nde i soke̱ mo̱nge̱le̱ mabu o mute̱ ma Goliat na o byala bao ba mikumwan ba tano̱ ba senga ponda ye̱se̱. (1 Sam. 17:24, 25) Nde David mo̱ a si ta e̱ne̱ mambo nika. A ta a bia ná seto̱ milo̱ṅ ma Israel mo̱me̱ne̱ nde Goliat a tano̱ a kumwa, a ta nde a loa “milo̱ṅ ma Loba la longe̱.” (1 Sam. 17:26) David a ta nde o̱nge̱le̱ Yehova. A ta mbaki ná kana ongwane̱no̱ mo̱ niponda a tano̱ eso̱mb’a mutatedi a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ mo̱ o be bete̱medi. Na ni mbaki nde David anane̱no̱ Goliat a buka pe̱ mo̱!—1 Sam. 17:45-51. w24.06 21 § 7

Dutea te̱ ne̱ni longe̱ lasu di wusano̱ be̱ e be̱ te̱ ná di si mabolea Yehova. Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tika be̱ mo̱ jemea, di po̱ pe̱ o jo̱nge̱le̱ la mutiled’a myenge nu kwali ná: “Ye mba bwam o be̱ Loba be̱be̱.” (Mye. 73:28) Di me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ to̱ njika mitakisan di me̱nde̱no̱ kusa o min mińa misukan ońolana di ‘mabolea Loba la longe̱ na la mbale̱.’ (1 Tes. 1:9) Loba lasu a mombwea biso̱ na mbale̱ a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱. A ta na baboledi bao o ponda ni tombi e pe̱ na biso̱ o nin we̱nge̱. Son a ponda di me̱nde̱ lembe̱ ndenge̱ ninde̱ne̱ ni si ta ni máje̱ne̱ne̱ o wase ńe̱se̱. Nde di si me̱nde̱ lembe̱ mo̱ na biso̱me̱ne̱ Yehova a me̱nde̱ be̱ na biso̱. Biso̱ be̱se̱ “je ná di kwala na mulema ma mbaki ná: [Yehova] nde e jongwane̱ lam, na si mabwa bo̱ngo̱.”—Bon. 13:5, 6. w24.06 25 § 17-18

Bibe̱l e makwalea ońola 40 ma bome bena ba ta kiṅe̱ o Israel. Kiń’a bwam i boli mambo ma bobe. Jombweye eyembilan a David nu ta kiṅ’a bwam. Yehova a kwali ná: “Mūt’am David . . . nu bupe̱ mba na mulema mao mwe̱se̱, na bola pe̱ nde nje e te̱nge̱n oboso bam.” (1 Ki. 14:8) Nde nu moto a wite̱ musonje na muto nu babe̱ a weka pe̱ mwano ná mom’ao a bwabe̱ o bwemba. (2 Sam. 11:4, 14, 15) O mune̱ mudi jita la kiṅe̱ yena i si ta jemea i boli mambo mō̱ ma bwam. Jombweye eyembilan a Rehabeam. O miso̱ ma Yehova, “a boli bobe.” (2 Myan. 12:14) Nde Rehabeam a sengane̱ ponda Yehova anedino̱ mo̱ ná a s’ala janane̱ dom la matumba ma Israel, ese̱le̱ pe̱ ná ma po̱se ńabu kiṅe̱ nipe̱pe̱. A longi pe̱ mindi ma ngińa o tata tumba lao. (1 Ki. 12:21-24; 2 Myan. 11:5-12) Nje e ta e bola ná Yehova e̱ne̱ nga kiṅe̱ ńe jemea o miso̱ mao e? Ombwedi mulema mao, jate̱le̱ lao, na tingame̱ lao o jowe̱ la mbale̱. w24.07 20-21 § 1-3

Nje batudu ba mabolano̱ ke̱ eso̱mb’a moto yena e dubisabe̱ na ye owas’a dom la mbu na lo̱mbi e boli bobe bonde̱ne̱ e? Dibe̱le̱ la batudu di mapo̱so̱ batudu baba ná ba dongame̱ne̱ y’eso̱mbe̱ na bayedi bao bena be kriste̱n. Batudu ba me̱nde̱ wasa so̱ṅtane̱ nje bayedi ba mábolano̱ o jongwane̱ mun’abu ná ate̱le̱. Y’eso̱mbe̱ e be̱n te̱ bedangwedi ba bwam e lee̱ pe̱ ná e masengane̱ bayedi bao, ba batudu babane̱ be ná ba domse̱ ná ba mese̱le̱ ná bayedi nde ba benge jongwane̱ mun’abu. Omo̱ń a me̱se̱, bayedi nde Yehova a bake̱no̱ ebol’a wanea bana babu jongwane̱ na ndolo ńe̱se̱. (Ndim. 6:6, 7; Min. 6:20; 22:6; Efe. 6:2-4) Ponda na ponda, batudu ba me̱nde̱ kwala na bayedi ba y’eso̱mbe̱ o be̱ mbaki ná mun’abu e o kusa jongwane̱ di mapule̱ mo̱. Nde nje batudu ba mabolano̱ ke̱ eso̱mb’a moto e dubisabe̱ e bangi tukwa e? O be bete̱medi, epep’a batudu balalo e me̱nde̱ dongame̱ne̱ mo̱ mwemba na bayedi bao bena be kriste̱n. w24.08 24 § 18

Biso̱ be̱se̱ je muńe̱nge̱ ke̱ di makusa jabea. Nde di mabata be̱ muńe̱nge̱ yete̱na biso̱ nde je nu nu mabole̱. Kana a wekino̱ biso̱ o ni mbadi Yehova a mabola biso̱ epolo o bola ná di bate be̱ bonam. Je ná di bata be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di wasi mbadi ipe̱pe̱ ya bola bane̱. Mo̱ nik’e titi betańsedi o bia ná Yehova a weki biso̱ o ni mbadi e? (Mye. 139:14) Betiledi be mabola biso̱ mbaki ná bola di mawana bonam, je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Bibe̱l e mabele̱no̱ Yehova ná “Loba la bonam.” (1 Tim. 1:11) Mo̱ nde e mot’a boso o bola, moto to̱ mō̱ pe̱ a si mabola buka mo̱. Ka nje te̱ Paulo a kwalino̱, “ońol’ao nde di be̱nno̱ longe̱, di madangwano̱, jeno̱ pe̱.” (Bebolo 17:28) Na mbale̱, “jabea la bwam na bowe̱n ba ke̱nge̱nge̱ te̱” ba mawa nde na Yehova. (Yak. 1:17) Biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ to̱ndo̱ bata be̱ne̱ muńe̱nge̱ mwe ke̱ di mabola bane̱. Jembilane̱ so̱ sanga la mulema la Yehova.—Efe. 5:1. w24.09 26 § 1-4

Ombusa babo̱ jombwea bede̱mo be mapule̱ ná moto a be̱ mutudu, baboledi bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná ba si me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ batudu to̱ buńa. Nde o si dimbea ná e be̱ Yehova to̱ bebokedi bao ba si mengane̱ wa ná o lee̱le̱ be bede̱mo o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. (1 Pet. 2:21) Mudī ma Yehova ma ngińa nde mu mongwane̱ wa o sa be bede̱mo. (Fil. 2:13) Mo̱ o be̱n ede̱mo ewo̱ o mapulano̱ bata sa e? Kane̱ Yehova. Po̱ngo̱ muwaso jombwea y’ede̱mo o baise̱ pe̱ mutudu mō̱ malea ne̱ni bata lee̱le̱ mo̱. Benga ńaka! Baise̱ Yehova ná a longe wa ongwane̱ pe̱ wa ná o bate bolea mo̱ na mwemba. (Yes. 64:8) Yehova a me̱nde̱ namse̱ nje ye̱se̱ o mabolano̱ o be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ mutudu. w24.11 25 § 17-18

To̱ mō̱ ńasu a s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná a dongame̱n kusa nded’a Yehova to̱ e be̱ nde ná ye mimbu jita a maboleano̱ mo̱. Mbale̱ ńe nde ná Yehova a mabwane̱ jemea lasu muńe̱nge̱. A boli nde Mun’ao ka jabea seto̱ ka musawedi ońol’ebol’asu. Di kwali te̱ ná di be̱n bwam o kusa ni ndedi to̱ ná di dongame̱n ná Yehova ombweye biso̱ tobotobo, e me̱nde̱ nde be̱ biana je nde kwala ná Yesu a wedi nde tete. (Ombwa Galatia 2:21.) Ńamuloloma Paulo a ta a bia ná a si wusa bola to̱ lambo lena di wusa leneye̱ mo̱ nded’a Loba. Ońola nje so̱ a bolino̱ ebol’a Yehova na ngińa ńe̱se̱ e? Seto̱ o lee̱ ná a dongame̱n o kusa ndedi, nde o timbise̱le̱ Yehova masoma ońola nded’ao a si boledino̱. (Efe. 3:7) Kapo̱ ka Paulo di mabenga bolea Yehova na ko̱di, seto̱ ońolana di mo̱nge̱le̱ ná nik’e me̱nde̱ bola ná di be̱ne̱ bwam o kusa nded’ao, nde ońolana di matimbise̱le̱ mo̱ masoma ońola ni ndedi. w25.01 27 § 5-6