Dibaba
Muko̱su, 1 ba Dibaba
Jemea la nu nu lom mba le nde ná to̱ nja nu me̱ne̱ Muna, nde a dube̱ mo̱, a be̱ne̱ longe̱ la bwindea.—Yohane 6:40.
Jangame̱n lee̱le̱ ná di dube̱ diko̱ti ná di kuse longe̱ la bwindea. (Efe. 1:7) Ba bena Yesu a bele̱no̱ ná “mido̱ngi mipe̱pe̱” ba si mada, ba s’angame̱n pe̱ to̱ da ewolo na wań o buńa ba Da la Sango le nde ngedi po̱ ońola mbu. (Yohane 10:16) Nde babo̱ pe̱ ba makusa tombwane̱ ońola ńolo na maya ma Yesu Kristo. Ba mabola nika tongwea na lee̱le̱ ná ba dube̱ jabea la diko̱ti la Yesu na mambo ma betańsedi di jabea di mawanano̱. (Yohane 6:53) Nde ba bena ba made̱ ewolo na ńo̱ pe̱ wań ba malee̱ nde ná be nde dongo diwo̱ la male ma peńa, ba be̱n pe̱ dipita la janea o mo̱ń. E be̱ ná je bo̱kisabe̱ to̱ mido̱ngi mipe̱pe̱, jangame̱n lee̱le̱ dube̱ ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea. w24.12 12-13 § 14, 16
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 12 má Nisan) Mateo 26:1-5, 14-16; Lukas 22:1-6
BUŃA BA JO̱NGE̱LE̱ LA KWED’A YESU
Ombusa besibedi ba wei
Ngisu, 2 má Dibaba
O si bwa bo̱ngo̱, a dibemba disadi, ebanja e do̱lisan Sango ańu o bola bińo̱ janea.—Lukas 12:32.
Niponda ba tano̱ ba bolise̱ Da la Sango, Yesu a boli bamuloloma bao ewolo e si pungwan esasange nde a langwea babo̱ ná ye nde eyemban a ńol’ao. Na mo̱ a bola babo̱ wań a kwala ná ńe nde eyemban a “male ma peńa o maya mam.” (Marko 14:22-25; Lukas 22:20; 1 Kor. 11:24) Male ma peńa ma mombwea nde “ndabo a Israel [ńa mudī]”—ni me̱nde̱ be̱ “o Janea la Loba”— (Bon. 8:6, 10; 9:15) O pond’a Da la Sango, Yesu a ta nde a kwalisane̱ “dibemba disadi.” Bato baboso ba di dibo̱to̱ disadi ba ta nde bamuloloma bao ba jemea bena ba ta na mo̱ o ni tuṅ. Babo̱ nde ba me̱nde̱ be̱ na Yesu o mo̱ń. w24.12 11 § 9-10
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 13 má Nisan) Mateo 26:17-19; Marko 14:12-16; Lukas 22:7-13 (Mambo ma tombi ombusa besibedi ba wei: 14 má Nisan) Yohane 13:1-5; 14:1-3
Done̱su, 3 má Dibaba
Ninka nde Loba a to̱ndino̱ wase ná a boli mpo̱m mao ma Muna, ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama, nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.—Yohane 3:16.
Yesu andisabe̱, a damabe̱le̱, a loabe̱, ba bake̱le̱ mo̱ mambo a si bolino̱, ba bakwea mo̱ mbako a kwedi, ba bolane̱ pe̱ mo̱ njo. Yesu a we̱li lembe̱ na jemea ni ndutu ńe̱se̱, nde Yehova a taki pe̱te̱ buka Yesu ebanja a ta ombwa ne̱ni Mun’ao eno̱ janane̱ ses’a kwedi. Yehova a be̱n ngińa ni pakapakan, a wusa jeka ná mun’ao a take nde a si boli nika. Ońola nje e? Ndolo. Jabea la Yesu le nde eyemban e peti ya ndolo Yehova a to̱ndino̱ wa. A boli nje e peti ná a lembe̱ ndutu ninde̱ne̱ ná a sunge wa o bobe na kwedi. (1 Yohane 4:9, 10) Na mbale̱, a mapula jongwane̱ mō̱ ńasu te̱ o janane̱ bobe na buka pe̱ mo̱! w24.08 6 § 13-14
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 14 má Nisan) Yohane 19:1-42
Esabasu, 4 má Dibaba
Kristo pe̱ a ta a taka ońol’ańu.—1 Pet. 2:21.
Je ná di so̱ṅtane̱ bwam nate̱na njika dikala Yehova a to̱ndino̱ biso̱ yete̱na di dutedi nje diko̱ti di no̱ngo̱ne̱no̱ mo̱. Satan a kwali ná muboled’a Loba to̱ mō̱ a si me̱nde̱ benga be̱ Loba jemea ke̱ e o bete̱medi ba ndutu. O lee̱ ná Satan e nde mot’a mpoṅ, Yehova ese̱le̱ ná Yesu a take obiana a mawo̱. (Hiob 2:1-5 ) Yehova e̱n ne̱ni bato b’ebasi bena ba ta ba te̱nge̱ne̱ Yesu ba tano̱ ba yo̱ye̱ mo̱, ne̱ni sonja i dipino̱ mo̱, na ne̱ni ba bome̱le̱no̱ mo̱ o ebongo. Yehova e̱n pe̱ ne̱ni Mun’ao ńa ndolo a wedino̱ na sese ńe̱se̱. (Mat. 27:28-31, 39) Yehova a ta a be̱ne̱ ngińa o jeka ma mambo me̱se̱. (Mat. 27:42, 43) Nde Loba eka te̱ nika, diko̱ti to̱ diwo̱ di si wusa sawabe̱, di si wusa pe̱ to̱ be̱ne̱ dipita. Yehova ese̱le̱ so̱ ná Mun’ao a lembe̱ ni take nate̱na o kwedi. w25.01 22 § 7
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 15 má Nisan) Mateo 27:62-66 (Mambo ma tombi ombusa besibedi ba wei: 16 má Nisan) Yohane 20:1
Eti, 5 má Dibaba
E̱ne̱n na babo̱ etum a mwane̱i ma mińa.—Bebolo 1:3.
Je nde o 16 Nisan, 33 P.A. Bokwedi ba Yesu be o bwa ndutu, ba pambilane̱ pe̱ na bo̱ngo̱. Baba oteten abu basumwe̱ o Yerusalem wala o Emaus, Mwe̱n a moto mō̱ a sisedi babo̱ be̱be̱ a dangwa na babo̱. Na bokwedi ba botea langwea mo̱ mambo ma bobe ma po̱yedi Yesu. Na nu mwe̱n a moto a botea langwea babo̱ mambo ba si dimbedino̱. “Na mo̱ a botea na Mose na bato̱pedi ba mudī be̱se̱,” a tele̱ye̱ babo̱ ońola nje Mesia a tano̱ angame̱n taka na bwabe̱. Ponda ba bato balalo ba po̱ino̱ o Emaus, nu mwe̱n a moto a boli ná bembe ná e nde—Yesu nu pumbo! (Lukas 24:13-35) Yesu a busedi bokwedi bao ngedi jita o 40 ma mińa mao misukan o wase. O ni ponda, bokwedi bao bena ba ta ba ńo̱sea na ndutu na bo̱ngo̱, ba timbi be̱ muńe̱nge̱ na mbaki, ba be̱ pe̱ bate̱ dikalo la Janea na balēdi ba ngiń’a mulema. w24.10 12 § 1-3
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 16 má Nisan) Yohane 20:2-18
Mo̱su, 6 má Dibaba
Longisane̱ o dube̱ lańu la bosangi.—Yuda 20.
Na ponda muna a makoka na mo̱me̱ne̱, nde to̱ moto a titi ná a koka o mbad’a mudī esibe̱ miwe̱n. Di no̱nge eyembilan a bonasango ba Korinto; ba kasi myango ma bwam, ba dubisabe̱, ba kusi mudī musangi, boko pe̱ mambo jita mena ńamuloloma Paulo mo̱me̱ne̱ a lee̱no̱ babo̱. (Bebolo 18:8-11) Nde mimbu jita ombusa dubisabe̱ labu, jita labu di ta di dia mye̱nge̱ ma bana o mbad’a mudī. (1 Kor. 3:2) Ná di be̱ kriste̱n you, jangame̱n se̱le̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a ńaka o mbad’a mudī. Ba bena ba ‘to̱ndi ka ni si so̱ṅtan’ ba si mapula ńaka, ba si me̱nde̱ so̱ timba kriste̱n you. (Min. 1:22) Di si mapula be̱ ka batudu ba bato bena ba mapule̱ ná bayedi babu nde ba no̱nge bedomsedi o epol’abu. Nde jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ná di ńake o mbad’a mudī. Yete̱na o dia we o po̱ngo̱ miwe̱n ná o be̱ kriste̱n ńou, kane̱ Yehova ná a bole wa ‘jemea na ngińa o bola.’—Fil. 2:13. w24.04 4 § 9-10
Kwasu, 7 má Dibaba
[Yehova] . . . a si mapula ná dongo ba bumbe.—2 Pet. 3:9.
Yehova a langwedi biso̱ ne̱ni a masengano̱ ke̱ a makaise̱ bato ba benama. (Hes. 33:11) Yehova a si mapomane̱ ńamse̱ bato ngedi po̱ ońola ye̱se̱, o sumo te̱ ke̱ a be̱n nde njo̱m a bwam o bola nika. A londi na ndedi, a malee̱le̱ pe̱ nded’ao etum te̱ nika ńeno̱ ná e we̱le̱ be̱. Nje di bino̱ jombwea bato ba si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e? Bibe̱l e makwalea nde ońola ngus’a byembilan buka te̱. Nje Yesu a kwalino̱ e malee̱ ná Yuda Iskariot a si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. (Marko 14:21; ombwa pe̱ Yohane 17:12) Yuda a ta a bia ná nje a tano̱ a bola e ta nde e te̱nge̱ne̱ Yehova na Mun’ao, nde nika e s’eki mo̱. (Ombwa Marko 3:29 na maki ma jokwa o Bibe̱l a fre̱nsi.) Yesu a kwali pe̱ ná badiedi ba bebasi bena ba ta ba te̱nge̱ne̱ mo̱ ba me̱nde̱ wo̱ esibe̱ dipita la bepumbwedi. (Mat. 23:33; ombwa Yohane 19:11 na maki ma jokwa “l’homme” o Bibe̱l a fre̱nsi.) Ńamuloloma Paulo pe̱ a kwali ná bato̱bi dube̱ bena ba s’ate̱le̱ ba si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱.—Bon. 6:4-8; 10:29. w24.05 4 § 10-11
Muko̱su, 8 má Dibaba
Yehova a matata bajemea.—Mye. 31:24.
Di bengi te̱ ja be̱be̱ na Yehova, Satan a titi ná a bolane̱ biso̱ to̱ lambo di matakise̱ biso̱ o bwindea. (1 Yohane 3:8) O was’a peńa, Yehova a me̱nde̱ benga tata mako̱m mao ma jemea o mbad’a mudī, nde a tata pe̱ babo̱ na kwedi. (Bbī. 21:4) Na mbale̱, nika ńe nde edube ende̱ne̱ o be̱ mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova—ná di be̱ mako̱m mao tatan na o bwindea. (Hes. 37:27) Nje jangame̱nno̱ bola ná di benge be̱ be̱n bao e? Moto a bele̱ te̱ wa ombo’ao, o me̱nde̱ wasa bia nje a mengane̱no̱ wa. Mulemlem nde yeno̱ pe̱ na biso̱, di mapula bia nje Yehova a mengane̱no̱ ba bena ba be̱n ńo̱ng’a tika be̱ be̱n. Ndol’asu ońola Yehova e matute̱le̱ biso̱ o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o “do̱lisane̱ mo̱ o mambo me̱se̱.” (Kol. 1:10) Jangame̱n pe̱ bola mo̱ edube ende̱ne̱ angame̱nno̱ ponda ye̱se̱. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o banga bola lambo di me̱nde̱ lingise̱ mo̱. Di mapula “dangwa na sibise̱ la ńolo” oboso ba Loba lasu ponda ye̱se̱.—Mik. 6:8. w24.06 4 § 8-9
Ngisu, 9 má Dibaba
A so̱so̱me̱ye̱ ońola bato ba mawuse̱.—Yes. 53:12.
Yehova a ta a baise̱ Abraham ná a bole mun’ao Isak ka jabea. Nik’e ta nde Abraham lambo la ndutu jita o bola. Nde to̱ na nika Abraham a sengane̱ Yehova. Nde Yehova eki ná a si we̱le̱ mun’ao dia o ńolo. Y’eyembilan e malee̱ be̱se̱ bena ba dube̱ mbale̱ po̱ ńe mweńa—Yehova a ta be̱be̱ o bola mpo̱m mao ma mun’a ndolo ka jabea. Yehova a to̱ndi bato ba benama jita. (Bbt. 22:1-18) Bebwea ba mbu ombusa ponda, Yehova a boli tumba la Israel mbenda, ni ta ni baise̱ babo̱ ná ba bole mabea ma byembe ná myobe mabu mi lakisabe̱. (Lev. 4:27-29; 17:11) Ma mabea ma ta so̱ nde edinge̱ding’a jabea di peti bwam di me̱nde̱ sunge̱ mbel’a moto o bobe ná bambam. Bato̱pedi ba mudī bena ba tutabe̱le̱ na Loba ba tele̱ye̱ ná mbot’a dikaki, ńena ni timbi be̱ mun’a Loba ńa tobotobo, a me̱nde̱ taka a bwabe̱ pe̱ o sunga mbel’a moto—na wame̱ne̱ pe̱—o bobe na kwedi!—Yes. 53:1-12. w24.08 4 § 7-8
Done̱su, 10 má Dibaba
Na to̱ndi nde mbend’ango̱ ne̱ e! Na madutea nde ońol’ao buńa bwe̱se̱.—Mye. 119:97.
Niponda weno̱ langa Bibe̱l, wasa ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo nje o langino̱. Niponda weno̱ langa epasi ewo̱ o Eyal’a Loba, baise̱ wame̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná na we̱le̱ mo̱ o ebolo we̱nge̱ na o mińa mi maye̱ e?’ Di kwale ná o langi 1 Tesalonika 5:17, 18. Ombusa wa langa mi myemba miba, we ná wembe̱ bolanga o dutea ngedi ininga o makane̱no̱, na njika njiba mika mo̱ngo̱ meno̱. We pe̱ ná o dutea ońola mambo weno̱ ná o timbise̱le̱ masoma. Yen ebe we ná o domse̱ ná o me̱nde̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ońola mambo malalo ma tobotobo. O tombise̱ te̱ ngusa minuti ońola i ńai a dutea, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba na bola pe̱ nje e makwalano̱. Dutea te̱ ne̱ni o me̱nde̱no̱ busane̱ tombwane̱ yete̱na o boli nika buńa te̱ na bene̱ bepasi ba Bibe̱l o malangano̱! E, o me̱nde̱ bata be̱ muboleye̱ Eyal’a Loba ńa bwam. w24.09 4-5 § 9-10
Esabasu, 11 má Dibaba
Langame̱ye̱ ná lo si bo̱lo̱ne̱ bepuma b’ebol’ańu, ná lo kuse bowe̱n bo londi.—2 Yohane 8.
Yehova a weki biso̱ na jabea la tobotobo. To̱ná jeno̱ muńe̱nge̱ ke̱ di makusa, di mabata be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di mabola bane̱. Je muńe̱nge̱ ke̱ di be̱n ngudi o jongwane̱ bonasango asu. Je pe̱ muńe̱nge̱ ke̱ ba matimbise̱le̱ biso̱ masoma. Nde to̱ e be̱ nde ná moto jongwane̱no̱ a timbise̱le̱ biso̱ masoma to̱ ke̱m, je ná di be̱ muńe̱nge̱ ońolana di boli nje ye bwam. O si dimbea to̱ buńa ná to̱ e be̱ nde to̱ njika lambo o bolino̱, “Yehova a dongame̱n o bola wa jita buka nika.” (2 Myan. 25:9) Di titi ná di bola bane̱ buka nje Yehova eno̱ ná a bola biso̱! Bowe̱n bo mawe̱ na Yehova pe̱ bo buki to̱ njika bowe̱n jeno̱ ná di kusa. Di no̱nge so̱ bedomsedi ba benga jembilane̱ Sango asu ńe o mo̱ń nu sangi mulema. w24.09 30-31 § 20-21
Eti, 12 má Dibaba
Na masesa wa, a [Yehova], Loba lam, na mulema mam mwe̱se̱, na mabusise̱ dina lo̱ngo̱ bebe be̱se̱.—Mye. 86:12.
Yehova e ndedi. (Mye. 103:13; Yes. 49:15) Di mataka te̱, mo̱ pe̱ a mataka. (Sak. 2:8) A mongwane̱ biso̱ o sisea be̱be̱ na mo̱ na be̱ pe̱ mo̱ diko̱m. (Mye. 25:14; Bebolo 17:27) A sibise̱ pe̱ ńolo; “a mato̱nge̱ miso̱ o jombwa mo̱ń na wase. A masumwa ńandutu o dibudu.” (Mye. 113:6, 7) Ne̱ni moto a si me̱nde̱no̱ sesa Loba lasu lasam e? Di mabola Yehova edube ońolana di mapula ná bato bape̱pe̱ ba bie mo̱. Bato jita ba si bi mbale̱ jombwea Yehova. Ońolana Satan a dimse̱ so̱ṅtane̱ labu na mpoṅ munde̱ne̱ a camane̱no̱ jombwea mo̱. (2 Kor. 4:4) Satan a boli ná bato ba dube̱ ná Yehova e nde Loba la malinga, a si mombwea biso̱, mo̱ pe̱ nde e njo̱m a take ńe o wase. Nde biso̱ di bi mbale̱ jombwea Loba lasu! Di be̱n epolo o langwea bane̱ njika pat’a Loba eno̱ na mbale̱ na jongwane̱ pe̱ babo̱ o bola mo̱ edube.—Yes. 43:10. w25.01 3 § 6-7
Mo̱su, 13 má Dibaba
Satan . . . a malo̱ndo̱ wase ńe̱se̱.—Bbī. 12:9.
O ebwe’a mbu yaboso, to̱ná Yesu Mun’a Loba a tano̱ ke̱nge̱nge̱, a bola pe̱ betańsedi jita, Satan a bolane̱ bato o camane̱ myango ma mpoṅ te̱nge̱ne̱ mo̱. K’eyembilan, badiedi ba bebasi ba ta ba langwea bato ná ngińa Yesu a mabolane̱no̱ o panga midī ma bobe e mawa nde na “mwaned’a midī ma bobe.” (Marko 3:22) Ponda Yesu a tano̱ a takisabe̱, badiedi ba bebasi ba bake̱le̱ mo̱ ná e nde ńalobango, nde ba tute̱le̱ pe̱ dimuti o baise̱ ná a bwabe̱. (Mat. 27:20) Ombusa nika, ponda bokwedi ba Kristo ba tano̱ ba langwa myango ma bwam, bate̱nge̱ne̱ babo̱ ba botedi o “pungwa na senje̱le̱ midī ma basibi” ná ban ba takise̱ babo̱. (Bebolo 14:2, 19) Njongo a Betatedi ńa 1 ba Elaṅe̱ 1998 e ta e bola beteledi jombwea kalat’a Bebolo 14:2 ná: “O sumo te̱ ná bate̱nge̱ne̱ Bonayuda ba ta ba banga dikalo labu, ba ta pe̱ ba camane̱ mpoṅ te̱nge̱ne̱ yi kriste̱n, ná bato ba si lambe̱ye̱ babo̱ toi, ba singe̱ pe̱ babo̱.” Satan a dia a “malo̱ndo̱ wase ńe̱se̱” o nin we̱nge̱. w24.04 11 § 15-16
Kwasu, 14 má Dibaba
Mukaised’a wase ńe̱se̱ a titi ná a bakwa ka ni te̱m e?—Bbt. 18:25.
Seto̱ ponda moto a mawo̱no̱ nde e mabole̱ ná a be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea to̱ ke̱m. Yehova e nde Mukaisedi ńe ná ke̱nge̱nge̱; ponda ye̱se̱ pe̱ bedomsedi bao be bwam be te̱m pe̱ ná sim. (Mye. 33:4, 5) Je ná di be̱ mbaki ná “Mukaised’a wase ńe̱se̱” a me̱nde̱ bakwa ka ni te̱m. E te̱nge̱n pe̱ o kwala ná seto̱ epolo moto a majano̱ nde e mabole̱ ná a be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea to̱ ke̱m. Di titi ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ langa lodun la bato ka “mbodi,” buka te̱ ońolana ban ba maja o bekombo owe̱ni ba si kusino̱ epolo to̱ buńa o senga mwe̱ndi ma Janea. (Mat. 25:46) Mukaised’a wase ńe̱se̱ nu te̱m ná sim a mombwea mō̱ ńabu te̱ buka nje biso̱ jeno̱ ná di bola. Di si bi ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ die̱le̱ mambo o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱. Yen ebe bō̱ babu ba me̱nde̱ kusa epolo o jokwa bia Yehova, o dube̱ mo̱ na o te̱me̱ye̱ o mudi mao ponda ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ bīse̱ bosangi bao oboso ba matumba me̱se̱.—Hes. 38:16. w24.05 12 § 14-15
Muko̱su, 15 má Dibaba
To̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.—Yohane 15:12.
Baboledi ba Yehova ba to̱ndi jongwane̱le̱ mō̱ na nune̱. (2 Kor. 8:4) Nde ponda iwo̱, e mapula ngiń’a mulema o bola nika. K’eyembilan, bila be kwedi te̱, batudu ba me̱ne̱ ná e mapula ná bembe̱ na sue̱le̱ bonasango abu, ba waneye pe̱ babo̱ da la mudī na mambo ma longe̱ la buńa te̱. Ndolo ba be̱nedino̱ bonasango nde e matute̱le̱ batudu o le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga ná ba waneye ban nje ba be̱nno̱ ńo̱ngi. O ni ńai a bete̱medi ye mweńa ná di benge kombe̱ jalatane̱ lasu. Bupe̱ bediedi ba mukanjo mańu m’ebolo. (Bon. 13:17) Batudu bangame̱n jombwea bete̱sedi ońola m’boṅsan ma mbeu a ńolo ponda ye̱se̱, nikame̱ne̱ pe̱ na bediedi ba nje bola ke̱ mbeu a ńolo e kwedi. (1 Kor. 14:33, 40) Be̱ne̱ ngiń’a mulema nde no̱ngo̱ jangame̱ye̱. (Min. 22:3) Bolane̱ dibie̱. O si saka bola lambo le ná di wanea wa mbeu a ńolo. Lakisane̱ Yehova. E ná ongwane̱ wa o wanea bonaso̱ngo̱ jongwane̱ esibe̱ kusa sese. w24.07 4 § 8; 5 § 11
Ngisu, 16 má Dibaba
Na ta na bele̱ Yehova o mitaka mam, . . . musea mam mu po̱i mo̱ o matoi.—Mye. 18:7.
Kiṅe̱ David a ta a bia Yehova bwam a ta pe̱ a lakisane̱ mo̱. Ponda kiṅe̱ Saul na bane̱ basingedi bao ba tano̱ ba pula bwa mo̱, David eyane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱. Loba alabe̱ mika mao a sunga mo̱, na David a kwala ná: “Yehova a be̱ longe̱!” (Mye. 18:47) Na ben byala, David a si ta emba buka te̱ ná Loba e. Kalati po̱ e makwala ná David a ta nde a langwa mbaki a be̱nno̱ ná Yehova “e nde Loba la mbale̱, a le̱le̱me̱ pe̱ o jongwane̱ baboledi bao ponda ye̱se̱.” O longe̱ lao, David e̱n mambo ma boli mo̱ mbaki ná Loba e longe̱ na mbale̱, nika ńembe̱ pe̱ mo̱ o benga bolea Yehova na o sesa mo̱. (Mye. 18:29, 30, 50) Je te̱ mbaki ná Yehova e nde Loba la longe̱, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bolea mo̱ na ko̱di. Di me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa o lembe̱ mitakisan, di be̱ne̱ pe̱ ńo̱ng’a benga bola ebolo na ngińa ońol’ao. Di me̱nde̱ pe̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba benga sisea be̱be̱ na Yehova. w24.06 20-21 § 3-4
Done̱su, 17 má Dibaba
To̱ moto a si wo̱ndo̱ bińo̱ o ńai to̱ po̱.—2 Tes. 2:3.
Nje jeno̱ ná jokwa na byala ńamuloloma Paulo a tiledino̱ mwemba ma Tesalonika e? Di sengi te̱ lambo di titi bupisane̱ nje jokono̱ o Bibe̱l to̱ myango mi mubisane̱, di be̱ ye̱ne̱. O Rusland, basingedi basu ba ta ba dangwane̱ leta diwo̱ lena ba tano̱ ba kwala ná di wu nde o mulopo m’ebolo. Di leta di tute̱le̱ bonasango bō̱ o te̱se̱ babu bebokedi, bena be si lati na bebokedi ba Yehova. Di leta di ta nde le̱ne̱ne̱ biana le mbale̱. Nde bonasango ba jemea ba si wo̱ndo̱be̱. Ba so̱ṅtane̱ ná mwe̱ndi mu ta o di leta mu si ta mulatako na nje bokono̱. Ponda iwo̱ basingedi ba mbale̱ ba mabolane̱ belongisan ba we̱nge̱ ka internet o pungwa biso̱ na wana diwanje̱ oteten asu. O mulopo ná di “wamse̱ pungwabe̱ milopo,” je ná di tata biso̱me̱ne̱ ke̱ jombwedi bwambwam nga nje di sengino̱ to̱ nje di langino̱ ye bupisane̱ mbale̱ yena di mokwano̱.—2 Tes. 2:2; 1 Yohane 4:1. w24.07 12 § 14-15
Esabasu, 18 má Dibaba
Yete̱na moto a boli bobe, di be̱n muto̱peye̱ biso̱.—1 Yohane 2:1.
Bedomsedi ba mweńa be buki be̱se̱ moto eno̱ ná a no̱ngo̱ be nde bake̱ la mo̱me̱ne̱ na Yehova na timba elong’a mbia ma baboledi bao. Yehova a mapula ná moto te̱ a bole nika. Ońola nje? A mapula ná baboledi bao ba be̱ mo̱ diko̱m, ba be̱ pe̱ longe̱ o bwindea. (Ndim. 30:19, 20; Gal. 6:7, 8) Nde Yehova a si mańakisane̱ to̱ moto ná a boleye mo̱. A mabola moto te̱ epolo o domse̱ na mo̱me̱ne̱ nje a me̱nde̱no̱ bola. Nje batudu bangame̱nno̱ bola yete̱na kriste̱n ni dubisabe̱ e buli mbenda, e bola bobe bonde̱ne̱ e? E s’ate̱le̱ te̱, ńangame̱n sumwabe̱ o mwemba. (1 Kor. 5:13) Nde to̱ na nika, Yehova a si mabo̱lo̱ne̱ dipita ná mubole̱ bobe bonde̱ne̱ a me̱nde̱ timba na mo̱. Ońola ni njo̱m a mweńa nde Yehova a bolino̱ diko̱ti—ná babole̱ bobe bena ba mate̱le̱ ba we̱le̱ kusa lakise̱ la myobe. Loba lasu la ndolo a mome̱le̱ babole̱ bobe ná bate̱le̱.—Sak. 1:3; Rom. 2:4; Yak. 4:8. w24.08 14 § 1-2
Eti, 19 má Dibaba
Mulema mo̱ngo̱ mwe te̱ bwam, ke̱ mulema mam mu mabwa muńe̱nge̱ mu pakapakan.—Min. 23:15.
Ponda ńamuloloma Yohane a tilino̱ leta lao di londe̱ malalo, bato bō̱ ba ta bokwe̱le̱ belēdi ba mpoṅ ba wana pe̱ diwanje̱ oteten a mwemba. Nde bape̱pe̱ ba bengi “dangwa o mbale̱.” Ba ta ba sengane̱ Yehova ba “dangwa pe̱ kaponda mbend’ao.” (2 Yohane 4, 6) Yi kriste̱n a jemea i boli ná Yohane a be̱ muńe̱nge̱, na Yehova pe̱. (Min. 27:11) Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Be̱ la jemea di mawana muńe̱nge̱. (1 Yohane 5:3) K’eyembilan, je muńe̱nge̱ o bia ná di mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. E muńe̱nge̱ ke̱ di mabanga bola nje ye bobe nde di bupe̱ mambenda mao. Ange̱l o mo̱ń pe̱ ye muńe̱nge̱. (Lukas 15:10) Biso̱ pe̱ je muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni kriste̱n ipe̱pe̱ i mabengano̱ be̱ jemea (2 Tes. 1:4) Ponda nin wase e me̱nde̱no̱ ńamsabe̱, di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o bia ná di bengi be̱ Yehova jemea to̱ o nin wase ni diabe̱le̱ na Satan. w24.11 12 § 17-18
Mo̱su, 20 má Dibaba
To̱ moto a si pula bwam ba mo̱me̱ne̱, nde bwam ba nupe̱pe̱.—1 Kor. 10:24.
Ponda ininga wangame̱nno̱ no̱ngo̱ o jombwa moto obiana o malangwea mo̱ besengedi bo̱ngo̱ e? O pomane̱ te̱ kwalisane̱ mo̱, e ná o̱nge̱le̱ ná o mabola nde mambo esibe̱ dutea. (Min. 29:20) Nde windedi pe̱ te̱ jita, we ná we̱ne̱ne̱ ka moto nu mabwe̱ bo̱ngo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi, sepo̱n yete̱na nu moto a máso̱ṅtane̱ ná we o jombwa mo̱. (Mul. 11:4) O si dimbea ná, ná o langweye moto nje o masengano̱ ońol’ao, e si mapula ná o se̱le̱ nde be̱ mbaki ná o me̱nde̱ ba mo̱. Nde wangame̱n nde be̱ mbaki ná we be̱be̱ ońola diba, na ná nu moto e ná a be̱ wa mwenj’a diba ńa bwam. Nde nje bola yete̱na wa nde o so̱ṅtane̱ ná moto a be̱n besengedi ońol’ango̱ e? Yete̱na o si mapula, lee̱le̱ nika ná bwē tongwea na bedangwedi bo̱ngo̱. E si te̱nge̱n ná o bole ná moto o̱nge̱le̱ ná lambo le ná di be̱ oteten a bińo̱ baba, nde ke̱ to̱ lambo di titi ná di be̱.—Efe. 4:25. w24.05 22-23 § 9-10
Kwasu, 21 má Dibaba
Na me̱nde̱ timba, na no̱ngo̱ bińo̱ mwemba na mba.—Yohane 14:3.
Buka te̱ bo̱kisabe̱ ba mbale̱ na ba jemea nde ba me̱nde̱ kasabe̱ na Yesu o Janea lao la mo̱ń. Bo̱kisabe̱ bena ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ epe̱ńe̱ o mbad’a mudī ba si me̱nde̱ ko̱to̱be̱ na “bapo̱so̱be̱.” (Mat. 24:31) Baboledi ba Loba be̱se̱, e be̱ ná ba be̱n nde dipita, la be̱ longe̱ o mo̱ń to̱ o wase, bangame̱n je̱ne̱ byala ba Yesu ka jome̱le̱ la benga be̱ epe̱ńe̱ na jemea. Kana di bino̱ Yehova bwam, di lakisane̱ so̱ bekaisedi bao. Di si mano̱ngo̱ mutaka yete̱na a mapo̱so̱ bo̱kisabe̱ bō̱ o min mimbu. Di mo̱nge̱le̱ nje Yesu a kwalino̱ jombwea baboledi ba nge̱ṅ ni londe̱ 11 o munia mao ma mōnda ma mudiki ma wań. (Mat. 20:1-16) Ba bena ba belabe̱ o bola ebolo o mu mudiki ma wań ombusa ponda ba kusi nde mulemlem ma musawedi ka ba ba botedi ebolo oten idiba. Mulemlem, e be̱ to̱ njika ponda bo̱kisabe̱ ba mapo̱so̱be̱no̱, ba langabe̱ te̱ ka bato ba jemea ba me̱nde̱ kusa bowe̱n babu o mo̱ń. w24.09 24 § 15-17
Muko̱su, 22 má Dibaba
Kristo pe̱ a ta a taka ońol’ańu, a die̱le̱ bińo̱ eyembilan ná lo bupe̱ matanga mao.—1 Pet. 2:21.
Yesu a die̱le̱ biso̱ eyembilan e peti o nje e mombweye̱ lembe̱ la si te̱me̱ la sim. Jombweye mitakisan a kusino̱, mena mi wu na mbia mao na bato bape̱pe̱. Belongi bao ba mbia bena be si ta be dube̱ mo̱ be kwali ná a maboa njo, badiedi ba bebasi ba bake̱le̱ mo̱ ná a be̱n mulatako na midī ma bobe, sonj’a bila ya Roma pe̱ i yo̱ye̱ mo̱, i dipa mo̱, o sukan pe̱ i bwa mo̱. (Marko 3:21, 22; 14: 55; 15:16-20, 35-37) Nde Yesu a lembe̱ di si te̱me̱ la sim le̱se̱ na mambo mape̱pe̱ esibe̱ bola bobe. Nje di mokwano̱ n’eyembilan ao e? (1 Pet. 2:21-23) Yesu a die̱le̱ biso̱ eyembilan a bwam o bupe̱ niponda jeno̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim. A ta a bia ponda ja ná pī na ponda to̱po̱. (Mat. 26:62-64) A si ta alabe̱ mambo ma mpoṅ me̱se̱ ba tano̱ ba kwala ońolao. (Mat. 11:19) A si ta a loa bato ba ta ba takise̱ mo̱ to̱ kwalane̱ babo̱ byala ba bobe. w24.11 4-5 § 9-10
Ngisu, 23 má Dibaba
Kristo Yesu a po̱i o wase o sunga babobe.—1 Tim. 1:15.
Dutea te̱ ná o boli moto jabea la tobotobo lena di do̱li le pe̱ mweńa jita. E se̱ ndutu o me̱nde̱no̱ bwa yete̱na nu moto a pimbi nde mo̱ o ko̱bat’ao, a s’o̱nge̱le̱ pe̱ mo̱ to̱ buńa! O mune̱ mudi, o me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ke̱ nu moto a bolane̱ di jabea o mbad’a bwam nde a timbise̱le̱ pe̱ masoma ońol’ao. Belēdi be nde ná nje e? Yehova a boli Mun’ao ońol’asu. E se̱ muńe̱nge̱ a me̱nde̱no̱ be̱ ke̱ di timbise̱le̱ masoma ońola di jabea la tiki na ońola ndol’ao ni tute̱le̱ mo̱ o bola diko̱ti! (Yohane 3:16; Rom. 5:7, 8) Na ponda je ná di botea je̱ne̱ diko̱ti ka jabea di be̱nno̱ bwam o kusa. E be̱ nde biana di pimbi nde di jabea la Loba o ko̱bati. Je muńe̱nge̱ o be̱ne̱ di jabea, nde e yo̱ki be̱ biana di we̱le̱ nde mo̱ o wuma di si me̱ne̱no̱ mo̱ to̱ di si mo̱nge̱le̱no̱ pe̱ mo̱. Ná nik’e si po̱ye̱ biso̱, di timbise̱le̱ masoma ponda ye̱se̱ ońola nje Loba na Kristo ba bolino̱ ońol’asu. w25.01 26 § 1-2
Done̱su, 24 má Dibaba
Ombwea ońola man mambo, te̱me̱ye̱ nde oten, ná be̱se̱ bembe ne̱ni o mabengano̱ joa moto.—1 Tim. 4:15.
Munasango nu mapule̱ be̱ mutudu a titi moto nu kasabe̱ peńa o mwemba. To̱ ná e si mapulano̱ ná o be̱ munasango nu dubisabe̱ yā mimbu jita, e mapula wa ponda ná o be̱ kriste̱n ńou. Obiana o mate̱se̱be̱ mutudu, wangame̱n lee̱le̱ ná kapo̱ ka Yesu o be̱n sibise̱ la ńolo, we pe̱ be̱be̱ o jenge̱le̱ ná Yehova a bake̱ wa to̱ njika m’bē̱ nde o mwemba. (Mat. 20:23; Fil. 2:5-8) We ná o lee̱le̱ ná we ‘jemea’ ke̱ o tingam na Yehova na bete̱sedi bao be te̱m ná sim, o mabupe̱ pe̱ bediedi a mabolano̱ tongwea na bebokedi bao. Betiledi be makwala ná bwē ná bombwedi bangame̱n be̱ bato ba bi lee̱. Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná wangame̱n nde be̱ mubole̱ ekwali nunde̱ne̱ e? Ke̱m. To̱ná jita la batudu ba titino̱ babole̱ bekwali ba bwam, be nde balēdi ba bwam o dikalo na o mape̱pe̱le̱ ma mudī. w24.11 23-24 § 14-15
Esabasu, 25 má Dibaba
Na to̱ndi byanedi bo̱ngo̱ buka gol, buka gol a mbale̱.—Mye. 119:127.
O so̱i te̱ lambo o bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l lena o si maso̱ṅtane̱no̱ bwam, po̱ngo̱ muwaso. Bo buńa bwe̱se̱, dutea o nje o langino̱ na nje nik’e mokwe̱le̱no̱ wa jombwea Yehova, Mun’ao, na ndolo ba be̱nedino̱ wa. (Mye. 119:97) O si bo̱bo̱ yete̱na o si so̱i lambo la peńa to̱ la mweńa dipe̱pe̱ ponda te̱ o malangano̱ to̱ o mapo̱ngo̱no̱ muwaso. Dutea ná, we nde ka moto ńe o wase̱ gol. Na we̱lisane̱ le̱se̱, moto nu mawase̱ gol a matombise̱ hawa to̱ mińa jita obiana a me̱ne̱ son a gol. A si mawo̱lo̱ wasa ońolana to̱ yi son a so̱ino̱ ye mo̱ tiki. Ngedi ininga so̱ na mbale̱ di maso̱no̱ o Bibe̱l! (Min. 8:10) Be̱ so̱ we̱lisane̱ o tingame̱ pe̱ o bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l.—Mye. 1:2. w25.01 25 § 14-15
Eti, 26 má Dibaba
Kana [Yehova] a lakise̱no̱ bińo̱, bińo̱ pe̱ bola nikame̱ne̱.—Kol. 3:13.
Yehova a mapula ná di le̱le̱me̱ o lakise̱ ba ba masengise̱ biso̱ sese. (Mye. 86:5; Lukas 17:4; Efe. 4: 32) Je ná di bwa ndutu jita ke̱ moto a kwali to̱ bolane̱ biso̱ lambo, sepo̱n ke̱ nu moto e nde diko̱m lasu la batabata to̱ elong’a mbia. (Mye. 55:13-15) Ponda iwo̱, sese di masengano̱ ńe ná e be̱ biana ba num nde biso̱ diwe̱ndi. (Min. 12:18) Je ná di keka wuta ni sese to̱ bola biana di si sengi mo̱. Bola la nika, di mabe̱ nde biana ba num wa diwe̱ndi nde wese̱le̱ nde mo̱ o ebango. Mulemlem pe̱ di titi ná di pula ná ses’a mulema e bo̱ yete̱na di mabola biana di si sengi sese. Moto a wusan te̱ biso̱ je ná di se̱le̱ linga. Bibe̱l e memba ná je ná di linga. Nde e mome̱le̱ biso̱ ná di si bola ná malinga ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. (Mye. 4:5; Efe. 4:26) Ońola nje e? Ońolana malinga ma si yo̱ki wana mambo ma bwam. (Yak. 1:20) Di si dimbea ná moto e ná a linga, nde ne̱nge̱ la malinga le nde lambo a mapo̱so̱no̱ o bola. w25.02 15 § 4-6
Mo̱su, 27 má Dibaba
[Dibie̱] di makombe̱ longe̱ la nu nu be̱n mo̱.—Mul. 7:12.
Yesu a boli eyembilan o lee̱ ná nu nu mako̱te̱le̱ mo̱ni nde a si be̱ “m’bwaṅ ońola Loba” e nde elem’ā moto. (Lukas 12:16-21) To̱ moto a si bi nje kie̱le̱ e mawanano̱. (Min. 23:4, 5; Yak. 4:13-15) Biso̱ bokwedi ba Kristo di be̱n ndut’a tobotobo. Yesu a kwali ná jangame̱n be̱ be̱be̱ o ‘jese̱le̱’ me̱se̱ di be̱nno̱ ná di we̱le̱ be̱ bokwedi bao. (Lukas 14:33.) Kriste̱n a Yudea yemedi ni ńai a mbo̱lo̱ṅ na muńe̱nge̱. (Bon. 10:34) O nin pond’asu, jita la bonasango ba bo̱lo̱ne̱ ebolo ońolana ba bangi sue̱le̱ mańaṅ ma politik. (Bbī. 13:16, 17) Nje yongwane̱ babo̱ o bola nika e? Ba be̱n lakisane̱ di bo̱le̱ ońola din kakane̱ la Yehovah ná: “Na si me̱nde̱ kele̱ wa, to̱ sombe̱ wa tom.” (Bon. 13:5) Di mabola so̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o be̱ne̱ ekotedi ońola kie̱le̱ ni maye̱, nde mbeu a ńolo ń’epańpań e kweledi te̱ biso̱, di lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ o sue̱le̱ biso̱. w25.03 29-30 § 13-14
Kwasu, 28 má Dibaba
Jese̱le̱ mambo maboso ma belēdi ba Kristo, di siseye oboso o mambo masam, esibe̱ boka pe̱te̱ eyoto.—Bon. 6:1.
Yehova a si mengane̱ biso̱ ná di koke o mbad’a mudī na biso̱me̱ne̱. A boli biso̱ batatedi na balēdi o mwemba bena ba longabe̱ o jongwane̱ biso̱ o be̱ bato ba “koki” o mbad’a mudī, “o dime̱ne̱ la mute̱ mu londi mbom ma Kristo.” (Efe. 4:11-13) Yehova a mabola pe̱ biso̱ mudī mao musangi mwena mu mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ “jo̱nge̱le̱ la Kristo.” (1 Kor. 2:14-16) Loba a boli pe̱ biso̱ kalat’a myango ma bwam ine̱i, yena i malee̱ biso̱ ne̱ni Yesu a tano̱ a dutea, a to̱po̱, a bola pe̱ mambo niponda a tano̱ o wase. Wembilane̱ te̱ mbad’a dutea na ńa bola ńa Yesu, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ kriste̱n ńou. Nde ná di ńake o mbad’a mudī, jangame̱n “jese̱le̱ mambo maboso ma belēdi ba Kristo,” nika ńe nde belēdi babosoboso ba Kriste̱n. w24.04 4-5 § 11-12
Muko̱su, 29 má Dibaba
Ye̱ne̱ i me̱nde̱ tata wa, dibie̱ pe̱ di kombe̱ wa.—Min. 2:11.
Di mano̱ngo̱ bedomsedi buńa te̱. Bō̱ be ná be bo̱bo̱ o no̱ngo̱, ka po̱so̱ nje di madano̱ idiba to̱ domse̱ njika ponda di malano̱ nanga. Bepe̱pe̱ be ndutu o no̱ngo̱. Be ná be tapa ja lasu la bwam, bonam basu, bato di to̱ndino̱ to̱ jowe̱ lasu. Di mapula ná bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ be waneye biso̱ na mbia masu tombwane̱. Omo̱ń a me̱se̱, di pite̱ ná be me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova. (Rom. 12:1, 2)) Lambo la mweńa wangame̱nno̱ bola ná o no̱nge bedomsedi ba bwam le nde wasa bia mambo ma mombweye̱ bete̱medi bo̱ngo̱. Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e? Dutea ná muboedi nu be̱n diboa la ngińa alo o je̱ne̱ do̱kita. Mo̱ di do̱kita di me̱nde̱ domse̱ njika myanga a mabolano̱ mo̱ esibe̱ se̱le̱ jombwea nu muboedi to̱ baise̱ mo̱ myuedi e? A si me̱nde̱ bola nika. Wa pe̱ o me̱nde̱ nde no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam ke̱ wombwedi mambo ma matape̱ bete̱medi bo̱ngo̱. w25.01 14 § 1-3
Ngisu, 30 má Dibaba
Yehova a malakise̱ bobe bo̱ngo̱, o si me̱nde̱ wo̱.—2 Sam. 12:13.
Nje di bino̱ jombwea nded’a Yehova e? Ne̱ni Yehova a lee̱no̱ ná “a si mapula ná dongo ba bumbe” e? (2 Pet. 3:9) Jombweye ne̱ni a lee̱le̱no̱ bato bō̱ bena ba boli myobe minde̱ne̱ ndedi. Kiṅe̱ David a boli myobe minde̱ne̱ ka musonje n’ebwan. Nde David ate̱le̱, na Yehova a lee̱le̱ mo̱ ndedi a lakise̱ mo̱. (2 Sam. 12:1-12) Be̱be̱ na longe̱ lao le̱se̱ kiṅe̱ Manase a boli mambo ma bobe jita. Nde to̱ na myobe mao me̱se̱, ponda ate̱le̱no̱ Yehova a lee̱le̱ mo̱ ndedi a lakise̱ pe̱ mo̱. (2 Mya. 33:9-16) Ben byembilan be malee̱ biso̱ ná Yehova a malee̱le̱ ndedi ponda te̱ a be̱nno̱ njo̱m a bwam o bola nika. Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ ba bato ebanja bembi ná ba boli bobe na babo̱ bate̱le̱. w24.05 4 § 12