So̱ṅe̱
Eti, 1 ba So̱ṅe̱
Nu nu wedi a wunjabe̱ o bobe.—Rom. 6:7.
O Bibe̱l di malanga myango ma bato ba ta ba te̱me̱ ná sim nde ba timba be̱ basite̱m ná sim, k’eyembilan kiṅe̱ Salomo. A ta a bia nja Yehova eno̱ na ne̱ni bolea mo̱, Yehova pe̱ a ta a namse̱ mo̱ jita. Nde o sukan a ponda a botedi nde jowe̱ losango. Myobe mao mi lingise̱ Yehova mi bola pe̱ ná tumba la Israel di take bebwea ba mimbu. Ye mbale̱ ná Bibe̱l e makwala ná ponda Salomo a wedino̱ “a nanga na basango bao,” mwemba na bato ba jemea ka kiṅe̱ David. (1 Ki. 11:5-9, 43; 2 Ki. 23:13) Nde mo̱ nin mbadi a pulame̱no̱ e mabola mbaki ná a me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e? Bibe̱l e si makwala to̱ lambo jombwea nika. Bepumbwedi be nde jabea la Loba la ndolo. A mabola nde mo̱ ba bena a mapulano̱ bola epolo ná ba boleye mo̱ o bwindea. (Hiob 14:13, 14; Yohane 6:44) Mo̱ Salomo a me̱nde̱ kusa di jabea e? Di si bi, Yehova mo̱me̱ne̱ nde a bi. Nde nje di bino̱ ye nde ná Yehova a me̱nde̱ bola nje e te̱nge̱n. w24.05 4 § 9
Mo̱su, 2 má So̱ṅe̱
Na be̱ to̱ mwe̱n o muno̱ko̱ mo̱ngo̱ bebe be̱se̱.—Mye. 61:5.
Ponda di mabake̱no̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova di matimba nde be̱n o muno̱ko̱ mao. Di makusa da la mudī njoasoa, je pe̱ mako̱m na bane̱ be̱n bao. Nde muno̱ko̱ mao mu si te̱m pe̱ to̱ o epolo ewo̱. Di mabolea te̱ Yehova na jemea, je ná di be̱ o muno̱ko̱ mao e be̱ to̱ we̱ni jeno̱. (Bbī. 21:3) Nde bato ba jemea bena ba wedi ba dia o muso̱ngi ma be̱n o muno̱ko̱ ma Yehova e? E! Ońolana Yehova a dia a mo̱nge̱le̱ babo̱. Yesu a tele̱ye̱ ná: “Nde ye te̱ ońola bawedi ná ba mapumbwa, Mose pe̱ a lee̱ nika o wuma mbutu mu tubabe̱no̱ dina, kana a bele̱no̱ Sango ná Loba la Abraham, Loba la Isak na Loba la Yakob. Loba a titi so̱ Loba la bawedi, nde la baweńa, ebanja be̱se̱ ba malangabe̱ nde na mo̱ ka be longe̱.”—Lukas 20:37, 38. w24.06 3-4 § 6-7
Kwasu, 3 má So̱ṅe̱
Yehova nde e ngiń’am na ngub’am.—Mye. 28:7.
Sadok alo o Hebron ka mot’a bwemba nu le̱le̱m o jana bila. (1 Myan. 12:38) A ta a pula sue̱le̱ David o bwemba na lingea pe̱ Israel te̱nge̱ne̱ basingedi bao. Yen ebe, Sadok a si ta a bia mambo jita jombwea bila, nde a ta a be̱ne̱ ngiń’a mulema. Owe̱ni prisi Sadok okono̱ o be̱ne̱ ngiń’a mulema e? A ta a dingabe̱le̱ na bome ba ta ngińa, ba ta pe̱ ngiń’a mulema. Oko n’eyembilan abu. K’eyembilan, ngiń’a mulema David a lee̱le̱no̱ o “busane̱ na jingane̱ Israel” e tute̱le̱ tumba le̱se̱ o sue̱le̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. (1 Myan. 11:1, 2) David a lakisane̱ nde Yehova ponda ye̱se̱ ná a kuse jongwane̱ te̱nge̱ne̱ basingedi bao. (Mye. 138:3) Sadok oko pe̱ na bato ba ngiń’a mulema ba pond’ao ka Yehoyada na mun’ao Benaya ńena nu ta mot’a bwemba, name̱ne̱ pe̱ na 22 ma banedi ba tumba bape̱pe̱ bena ba te̱m o mudi ma David.—1 Myan. 11:22-25; 12:26-28. w24.07 3 § 5-6
Muko̱su, 4 má So̱ṅe̱
Bwam ba Loba bo manime̱le̱ nde wa o jate̱le̱.—Rom. 2:4.
Saulo ńa Tarso a boli mambo ma bobe jita. A takise̱ bokwedi ba Kristo na njo ninde̱ne̱. Yen ebe kriste̱n jita i ta yo̱nge̱le̱ ná a si me̱nde̱ tukwa to̱ buńa. Nde Yesu mo̱ a ta a bia ná Saulo e ná a tukwa, ate̱le̱ pe̱. Yehova na Yesu be̱n bede̱mo ba bwam omboa Saulo. Yesu a kwali ná: “Nun e nde ewa na po̱sino̱.” (Bebolo 9:15) Yesu a boli na betańsedi o jongwane̱ Saulo ná ate̱le̱. (Bebolo 7:58–8:3; 9:1-9, 17-20) Ponda a timbino̱ kriste̱n, Saulo nu timbi biane̱ ka ńamuloloma Paulo, a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ timbise̱le̱ masoma ońola ndedi na muyao Yehova na Yesu ba lee̱le̱no̱ mo̱. (1 Tim. 1:12-15) Nje Paulo a bolino̱ ponda a sengino̱ ná ka ni titi ko̱nji ńena ni si maso̱be̱ to̱ omboa basibi, e ta oteten a mwemba ma Korinto e? Ombwedi y’ekwali o mbadi ni malee̱ ná Yehova a malee̱le̱ ndolo ke̱ a mako̱kise̱ baboledi bao, a malee̱le̱ pe̱ babo̱ ndedi ke̱ ban bate̱le̱. w24.08 13 § 15-16
Ngisu, 5 má So̱ṅe̱
Mun’a Loba a bīsabe̱ nde ná a ńamse̱ bebolo ba Satan.—1 Yohane 3:8.
O pambo a ponda ńa bebwea ba mbu, son na son Yehova a tele̱ye̱ ná bwē ne̱ni bato ba benama ba kwedi o bobe beno̱ ná ba sisea be̱be̱ na mo̱. Abel, mun’a Adam na Eva nu londe̱ baba, nde a ta mot’a boso o be̱ne̱ye̱ Yehova dube̱ ombusa pamo ni tombi o mōnda ma Ede̱n. Kana Abel a tano̱ a to̱ndo̱ Yehova, a tano̱ pe̱ a pula do̱lisane̱ mo̱ na sisea be̱be̱ na mo̱, a boli mo̱ jabea. Abel a ta nde mutated’a mido̱ngi, a no̱ngi so̱ bana ba mido̱ngi mao mō̱ a bwa babo̱, a bola babo̱ Yehova ka jabea. Yehova a ta “ombwea Abel na jabea lao ka bwam.” (Bbt. 4:4) Yehova a ta pe̱ emea mabea ma bato bape̱pe̱ bena ba ta ba to̱ndo̱ mo̱ ba lakisane̱ pe̱ mo̱—ka Noa. (Bbt. 8:20, 21) Yehova a kasi ma mabea, o lee̱ ná bato ba benama bena ba kwedi o bobe be ná ba do̱lisane̱ mo̱ ba sisea pe̱ be̱be̱ na mo̱. w24.08 3 § 5-6
Done̱su, 6 má So̱ṅe̱
Na wusa pota na myende mam, matanga mam pe̱ ma ta ma máso̱njo̱.—Mye. 73:2.
Si te̱me̱ la sim le ná di bwese̱ biso̱ ndutu jita. (Mul. 7:7) Baboledi ba Yehova ba jemea, ka Hiob na Habakuk pe̱ ba ta ba be̱ne̱ mulemlem ma besengedi. (Hiob 6:2, 3; Hab. 1:1-3) To̱ná e te̱nge̱nno̱ ná di be̱ne̱ be besengedi, jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di mabolano̱ ná di si bola lambo la bobe to̱ bola ná mambo ma bate be̱ bobe. Ponda e me̱ne̱nno̱ biana ba ba mabole̱ nje e si te̱m ba si mako̱kisabe̱, je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga ye njo̱m o bola nje e te̱nge̱n. Mulo̱nge̱ myenge mō̱ e̱n ne̱ni bato ba mabole̱ bwam ba tano̱ ba takisabe̱ na bato ba bobe, nde a ta pe̱ e̱ne̱ biana bato ba bobe ba be̱n longe̱ la bwam. Mo̱ ná: “Mbwe̱ te̱, ninka nde babobe beno̱, be bonam ponda ye̱se̱.” (Mye. 73:12) Si te̱me̱ la sim di takise̱ mo̱ jita kańena a baise̱ mo̱me̱ne̱ nga ye njo̱m o bolea Yehova. A kwali ná: “Na mba na dutea o pula so̱ṅtane̱ nika, nde nik’e ta e tomba dila o miso̱ mam.”—Mye. 73:14, 16. w24.11 3 § 5-7
Esabasu, 7 má So̱ṅe̱
Bińo̱ bonabato be̱se̱, bola Yehova, bola Yehova sesa n’edube!—Mye. 96:7.
Di masesa Yehova ońolana di mabola mo̱ edube ende̱ne̱. Di be̱n njo̱m jita o bola mo̱ edube. Yehova nde e ńangum; ngiń’ao e si be̱n moyo. (Mye. 96:4-7) Njib’a dibie̱ lao e me̱ne̱ne̱ o mambo a wekino̱. Mo̱ nde e tongo a longe̱ lasu na musue̱le̱ mo̱. (Bbī. 4:11) E jemea. (Bbī. 15:4) A matongwe̱le̱ o nje ye̱se̱ a mabolano̱ a malondise̱ pe̱ makaki mao. (Yos. 23:14) Ońola nika nde muto̱ped’a mudī Yeremia a kwalino̱ jombwea Yehova ná: “To̱ mō̱ a titi ka wa oteten a babiedi ba matumba be̱se̱ na o manea mabu me̱se̱”! (Yer. 10:6, 7) Na mbale̱, di be̱n njo̱m jita o bola Sango asu ńe o mo̱ń edube. Nde di si mabola Yehova edube buka te̱, di to̱ndi pe̱ mo̱ ońola bede̱mo bao ba bwam. Di masesa pe̱ nde Yehova ebanja di to̱ndi mo̱ na mulema mwe̱se̱. w25.01 3 § 5-6
Eti, 8 má So̱ṅe̱
Sumwa ńabobe oteten ańu.—1 Kor. 5:13.
Bate̱nge̱ne̱ Loba ba mawasa bola ná mambo ma bwam ma bebokedi bao me̱ne̱ne̱ bobe. K’eyembilan, joko o Bibe̱l ná Yehova a mengane̱ baboledi bao ná ba sange o mbad’eyobo, o bedangwedi na o mbad’a mudī. A kwali ná mubole̱ bobe nu si mapule̱ jate̱le̱, angame̱n sumwabe̱ o mwemba. (1 Kor. 5:11, 12; 6:9, 10) Di mabupe̱ pe̱ ni mbenda. Nde bate̱nge̱ne̱ biso̱ ba makwala ná di si to̱ndi bato, di makaise̱ babo̱ o mbad’a bobe, na ná di si to̱ndi bato be diwengisan na biso̱. Jangame̱n jemba owe̱ni mitakisan mi mawano̱ na mbale̱. Satan Diabolo nde a macamane̱ mpoṅ te̱nge̱ne̱ bebokedi ba Yehova. E nde “sango a lobango.” (Yohane 8:44; Bbt. 3:1-5) Jangame̱n so̱ jengane̱ ná a bolane̱ basingedi basu o camane̱ mpoṅ te̱nge̱ne̱ bebokedi ba Yehova. w24.04 10-11 § 13-14
Mo̱su, 9 má So̱ṅe̱
Ma me̱nde̱ bolane̱.—Hes. 33:33.
To̱ ombusa bebotedi ba ndenge̱ ninde̱ne̱, yen ebe bato bō̱ bena ba me̱nde̱ je̱ne̱ ńamsabe̱ la “Babilon ninde̱ne̱” ba me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ ná mimbu jita oboso ba ponda Mboṅ a Yehova i ta i langwa ná nik’e me̱nde̱ bolane̱. Mo̱ je̱ne̱ la ma mambo le ná di tute̱le̱ bō̱ o tukwa na o lata na tumba la Yehova e? (Bbī. 17:5) Nika nde mambo ma tombino̱ o Egipto o mińa ma Mose. Bibe̱l e makwala ná “jita la beje̱je̱ ba bato” be ta bala na Bonaisrael ponda ban ba busino̱ o Egipto. Pondapo̱ bō̱ babu ba botedi nde dube̱ Yehova ponda be̱nno̱ belondisedi ba dom la mitakisan Mose a tano̱ a bīse̱. (Bbu. 12:38) Yete̱na mulemlem ma lambo mu bolane̱ ombusa ńamsabe̱ la Babilon ninde̱ne̱, mo̱ di me̱nde̱ linga ná bato ba kase nde mbale̱ ponda to̱ ininga obiana su di mapo̱ e? Tomtom! Di mapula jembilane̱ Sango asu ńe o mo̱ń, ńena ńe nde “Loba la muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱.”—Bbu. 34:6. w24.05 11 § 12-13
Kwasu, 10 má So̱ṅe̱
Tingame̱ o ńai a byala be te̱nge̱n.—2 Tim. 1:13.
Nje ye ná e bolane̱ ke̱ di pandi na ni “ńai a byala be te̱nge̱n” e? Jombweye eyembilan ewo̱. O ebwe’a mbu yaboso, mińuńungu mi ta mi kwalabe̱ oteten a kriste̱n iwo̱ ná buńa ba Yehova bo ta bo mápo̱. E me̱ne̱ne̱ biana leta diwo̱, lena bato bo̱nge̱le̱no̱ ná ńamuloloma Paulo nde a tili, nde di ta di kwala nika. Esibe̱ no̱ngo̱ ponda o wasa bia nje ye mbale̱, kriste̱n iwo̱ o Tesalonika i dube̱ mi mińuńungu na babo̱ ba camane̱ pe̱ na mo̱. Yi kriste̱n yo̱nge̱le̱ te̱ mambo Paulo a tano̱ a lee̱ babo̱ niponda a tano̱ na babo̱, i si wusa wo̱ndo̱be̱. (2 Tes. 2:1-5) Paulo a ta a bola bonasango ao malea ná ba si dube̱ mambo me̱se̱ ba masengano̱. Ná ongwane̱ pe̱ babo̱ ońola mińa mi maye̱, a kwese̱ nde leta di londe̱ maba a tiledino̱ mwemba ma Tesalonika na ben byala ná: “Masoma ma mba Paulo na dia lam, nika nde ńe eyemban o kalati te̱; nika nde na matilano̱.”—2 Tes. 3:17. w24.07 11-12 § 13-14
Muko̱su, 11 má So̱ṅe̱
E mapula ná lo be̱ titimbe̱.—Bon. 10:36.
Dube̱ la kriste̱n a Bonahebe̱r di wusa we̱le̱be̱ o kekise̱ niponda bete̱medi ba Yudea be tano̱ be bata be̱ ngińa. To̱ná kriste̱n a Bonahebe̱r iwo̱ i lembe̱no̱ mitakisan minde̱ne̱, jita labu di timbi nde kriste̱n ponda musango mu tano̱. Ńamuloloma Paulo a kwali ná to̱ná ba lembe̱no̱ mitakisan minde̱ne̱ mena mi we̱le̱ dube̱ labu o kekise̱, ba si ta ba mátaka kapo̱ ka Yesu, nika ńe nde ná nate̱na o kwedi. (Bon. 12:4) Bato ba Bonayuda ba ta ba bata linga ba bata pe̱ be̱ njo, ońolana jita la Bonayuda ba ta ba timba kriste̱n. Mimbu to̱ mininga ombusa, buka na 40 ma Bonayuda ba kwali ná “ba komabe̱le̱ eboma, yete̱na ba dedi to̱ ńo̱ esibe̱ ná ba bo Paulo.” (Bebolo 22:22; 23:12-14) To̱ná ba tano̱ ba singabe̱, ba takisabe̱ pe̱, yi kriste̱n i ta yangame̱n benga ko̱to̱me̱ ońola jowe̱, te̱ dikalo la myango ma bwam, na benga jouse̱ dube̱ labu. w24.09 11-12 § 15
Ngisu, 12 má So̱ṅe̱
[Yesu] a kwalane̱ ńango ná: “A muto, ombwa, mun’ango̱ nu!”—Yohane 19:26.
Yohane a ta nde ńamuloloma Yesu a tano̱ a to̱ndo̱. (Mat. 10:2) Yohane a die̱le̱ Yesu o ebol’ao ya dikalo, a be̱ pe̱ mboṅ a betańsedi a bolino̱, a benga pe̱ be̱ mo̱ jemea o pond’a ndutu. E̱n ne̱ni Yesu a bwabe̱no̱, e̱ne̱ pe̱ mo̱ ombusa bepumbwedi bao. E̱n pe̱ ne̱ni mwemba ma kriste̱n mu ńakino̱, mwena mu ta nde dibo̱to̱ la kriste̱n yo̱kisabe̱; e̱n nate̱na ‘langwabe̱ la myango ma bwam o bewekedi be̱se̱ be owas’a mo̱ń.” (Kol. 1:23) Ke̱ Yohane a máduna jita, a kusi edube o tila kalat’a Bebīsedi. (Bbī. 1:1) Yohane a tili pe̱ kalat’a myango ma bwam ni bambe̱ dina lao. A tila pe̱ maleta malalo ma tutabe̱le̱ na mudī musangi. A tiledi nde kriste̱n a jemea ni belabe̱ ná Gayo leta lao di londe̱ malalo, ńena Yohane a tano̱ e̱ne̱ ka mun’ao ńa mudī. (3 Yohane 1) Nje nun mudun a moto ńa jemea a tilino̱ yembe̱ jita la bokwedi ba Yesu nate̱na we̱nge̱. w24.11 12 § 15-16
Done̱su, 13 má So̱ṅe̱
Bińo̱ bome, . . . bola babo̱ edube.—1 Pet. 3:7.
Mome nu to̱ndi munj’ao a malee̱le̱ mo̱ ná e tiki a to̱ndi pe̱ mo̱ jita. A me̱ne̱ nde mo̱ ka jabea la tiki di wu na Yehova. (Min. 18:22; 31:10) Nik’e matute̱le̱ mo̱ o jombwea mo̱ na muyao n’edube, to̱ o pond’abu ńa lata. A si me̱nde̱ ńakisane̱ mo̱ o bola mambo ma maye̱use̱ mo̱, ma mabwese̱ mo̱ iso̱n na ma matakise̱ doi lao la mulema. Mo̱me̱ne̱ pe̱ angame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ná a benge kombe̱ doi la mulema di sangi oboso ba Yehova. (Bebolo 24:16) A bome ba bai, bińo̱ le ná lo be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱, e pe̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ miwe̱n me̱se̱ lo mapo̱ngo̱no̱ o bola bito bańu edube o matongo ma longe̱ lańu le̱se̱. Bola so̱ mo̱ edube, banga bola lambo di masengise̱ mo̱ sese, lee̱le̱ mo̱ muyao, lee̱le̱ mo̱ ná e tiki, lee̱le̱ pe̱ mo̱ ná o to̱ndi mo̱. O boli te̱ nika, o malee̱le̱ mo̱ ná o to̱ndi mo̱ e pe̱ wa tiki. Bola munj’ango̱ edube ná o tate mulatako mwe mweńa buka mye̱se̱, nika ńe nde mulatako mo̱ngo̱ na Yehova.—Mye. 25:14. w25.01 13 § 17-18
Esabasu, 14 má So̱ṅe̱
[A] boli mo̱me̱ne̱ ońol’asu, ná a ko̱te biso̱ . . . na sangise̱ye̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ lao tumba lena le ngińa o bebolo ba bwam.—Tito 2:14.
Lambo diwo̱ di mawe̱le̱ diwengisan oteten a baboledi ba Yehova na bane̱ ba malangwe̱ ná be kriste̱n le nde ko̱d’abu ońola dikalo. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o be̱ to̱ bata be̱ ko̱di o ebol’a dikalo e? Eyembilan a Yesu ye ná yokwe̱le̱ biso̱ o bia ne̱ni be̱ ko̱di o ebol’a dikalo. A s’ese̱le̱ to̱ buńa ná ko̱d’ao e wo̱ye̱ o ebol’a dikalo. Na ponda, a bati bola ebolo na ngińa o dikalo. Kapo̱ ka mude̱ mudiki ma wań nu tombise̱ mimbu milalo o keka de̱ bwele ba jangolo bwena bo si yai epuma to̱ ewo̱, Yesu pe̱ a tombise̱ mimbu milalo o te̱ye̱ Baju dikalo nde jita labu di si kasi mwe̱ndi mao. Nde kana mude̱ mudiki ma wań a si bo̱lo̱ne̱no̱ dipita jombwea bwele ba jangolo, Yesu a si caki bato to̱ jese̱le̱ ná ebol’ao ya dikalo e wo̱ye̱. (Lukas 13:6-9) Joko te̱ na belēdi bao jembilane̱ pe̱ nje a bolino̱ nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga be̱ ko̱di. w25.03 14-15 § 1-4
Eti, 15 má So̱ṅe̱
Ńajangwa a mabola lambo te̱ na dutea.—Min. 13:16.
Nje bola yete̱na we̱n moto o mo̱nge̱le̱no̱ ná e ná a be̱ mwenj’a diba ńa bwam ońol’ango̱ e? Mo̱ wangame̱n langwea mo̱ besengedi bo̱ngo̱ dibokime̱ne̱ e? Bibe̱l e makwala ná ńajangwa a mase̱le̱ dutea obiana a mabola lambo. E me̱nde̱ so̱ be̱ dibie̱ ná o se̱le̱ no̱ngo̱ ponda o jombwa nu moto esibe̱ langwea mo̱ to̱ lambo. Ne̱ni weno̱ ná wombwa moto esibe̱ mo̱ bia e? O ndongame̱n to̱ ponda lo ko̱to̱me̱no̱ na bato bape̱pe̱ o da son a lambo, we ná o maka mambo mō̱ ma malee̱ wa pat’a moto eno̱ o mbad’a mudī, bede̱mo bao na bedangwedi bao. Ba nja be mako̱m mao e, njika mambo pe̱ a to̱ndino̱ o kwalea e? (Lukas 6:45) Mo̱ mambo a te̱se̱no̱ o bola o longe̱ me nde milemlem na mo̱ngo̱ e? We ná o baise̱ batudu ba mwemba mao myuedi to̱ kriste̱n you ipe̱pe̱ yena i bi mo̱ bwam. (Min. 20:18) We ná o baise̱ myuedi jombwea pat’a moto eno̱, na bede̱mo bao. (Rut 2:11) Niponda weno̱ jombwa mo̱, o si bola to̱ lambo di me̱nde̱ takise̱ mo̱. Lee̱ ná o mombwea besengedi bao, bola mo̱ edube, o si walame̱ne̱ pe̱ to̱ mo̱. w24.05 22 § 7-8
Mo̱su, 16 má So̱ṅe̱
Owa nde na bīse̱no̱ wa myobe mam.—Mye. 32:5.
Batudu ba titi musunga o bakwa ná mubole̱ bobe a si me̱nde̱ jate̱le̱. To̱ná bō̱ beno̱ ná bate̱le̱ o ndongame̱n abu ńaboso na batudu, nika ńe ná e no̱ngo̱ son a ponda ońola bape̱pe̱. Batudu be so̱ ná ba wasa dongame̱ne̱ mubole̱ bobe buka ngedi po̱. Yen ebe ombusa ni ndongame̱n ńaboso, ni kriste̱n ni pimbedi e me̱nde̱ botea dutea nje ba kwalisane̱no̱ mo̱. Yen ebe e me̱nde̱ kane̱ Yehova na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ná a lakise̱ mo̱. (Mye. 38:19) O ndongame̱n ni mabupe̱, pondapo̱ mubole̱ bobe e ná a be̱ne̱ edi ye diwengisan. Ná bongwane̱ mubole̱ bobe o jate̱le̱, batudu ba malee̱le̱ mo̱ ndedi na muyao. Ba makane̱ Yehova ná a namse̱ miwe̱n mabu, nde ba pite̱ pe̱ ná munasango abu a me̱nde̱ tukwa mo̱nge̱le̱ na mo̱ ate̱le̱.—2 Tim. 2:25, 26. w24.08 22-23 § 12-13
Kwasu, 17 má So̱ṅe̱
Ebanja na si mabwa muńe̱nge̱ ońola kwed’a nu nu mawo̱, e kwali Yehova Sango. Bińo̱ ate̱le̱ so̱, ná lo be̱ longe̱!—Hes. 18:32.
Yehova a si mapula ná moto to̱ mō̱ a ńamsabe̱! A mapula ná babole̱ bobe ba do̱lisane̱ na mo̱. (2 Kor. 5:20) Ońola nika nde o myango ma mbel’a moto me̱se̱, ngedi jita Yehova ome̱le̱ tumba lao la pamo, na bato ba pamo, ná bate̱le̱ ba timbe na mo̱. Batudu ba be̱n edube o bola ebolo mwemba na Yehova o jongwane̱ babole̱ bobe o jate̱le̱. (Rom. 2:4; 1 Kor. 3:9) Keka te̱ dutea muńe̱nge̱ mwe o mo̱ń, ke̱ babole̱ bobe bate̱le̱! Tet’asu ńe o mo̱ń, Yehova, a mabwa muńe̱nge̱ jita ponda te̱ mudo̱ngi mao mō̱ mu pimbedi mu matimbano̱ o mwemba. Ndol’asu ońola Yehova e mabata be̱ ngińa, ke̱ di dutedi ońola nded’ao na nded’ao di si boledino̱.—Lukas 1:78. w24.08 31 § 16-17
Muko̱su, 18 má So̱ṅe̱
Yesu a so̱ino̱ ná ba me̱nde̱ po̱ putea mo̱ o timbise̱ mo̱ kiṅe̱, na mo̱ a we̱nge̱me̱ye̱ pe̱te̱ omo̱ń a mudongo muso̱lo̱ki.—Yohane 6:15.
Yesu emea te̱ ná bato ba te̱se̱ mo̱ kiṅe̱, a wusa nde no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik ma Bonayuda, bena ba ta ba diabe̱le̱ na bato ba Roma o ni ponda. Yesu ‘a we̱nge̱me̱ye̱ omo̱ń a mudongo.’ To̱ na mińakisan ma bane̱, a si no̱ngi dongo o politik. Nika ńe nde belēdi ba mweńa ońol’asu! Mbale̱ ńe nde ná, bato ba si me̱nde̱ baise̱ biso̱ ná di to̱ndise̱ ewolo o mbad’a betańsedi, di bo̱le̱ baboedi, ba si me̱nde̱ wasa te̱se̱ biso̱ kiṅe̱. Nde be ná ba tute̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ dongo o politik tongwea na po̱so̱ to̱ sue̱le̱ moto ba mo̱nge̱le̱no̱ ná a me̱nde̱ tukwa mambo. Nde eyembilan a Yesu e ta ná bwē. A bangi no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik, ombusa ponda a kwali na mo̱me̱ne̱ ná: “Janea lam di titi la nin wase.” (Yohane 17:14; 18:36) O nin we̱nge̱, kriste̱n yangame̱n be̱ne̱ mulemlem ma jo̱nge̱le̱ kapo̱ ka Yesu, i bupe̱ pe̱ eyembilan ao. Di masue̱le̱, di kane̱, di bola pe̱ mboṅ ońola di Janea.—Mat. 6:10. w24.12 4 § 5-6
Ngisu, 19 má So̱ṅe̱
Nu ńaledi mbend’am, a ne̱nge̱ pe̱ mo̱, mo̱ nde e nu nu to̱ndi mba. Nu nu to̱ndi mba a me̱nde̱ to̱ndo̱be̱ na Tete̱, mba pe̱ na me̱nde̱ to̱ndo̱ mo̱, na me̱nde̱ bīse̱ mo̱ mbame̱ne̱.—Yohane 14:21.
Niponda weno̱ jokwa, dutea o njika mbadi weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo nje wokono̱. Embilane̱ te̱me̱ la sim la Yehova wombweye bane̱ esibe̱ ndando. Embilane̱ ndol’a Yesu ońola Sango ao na ońola bane̱ o be̱ be̱be̱ o bola nje Yehova a mapulano̱, na jongwane̱ bane̱ bonasango asu to̱ e be̱ nde ná nika ńena e be̱ ndutu ponda iwo̱. We pe̱ ná wembilane̱ Yesu ke̱ o malangwea bape̱pe̱ o dikalo ná ba be̱n epolo o tombwane̱ jabea la tiki Yehova a bolino̱. Di bati te̱ so̱ṅtane̱ na bwane̱ diko̱ti muńe̱nge̱, di me̱nde̱ bata to̱ndo̱ Yehova na Mun’ao. Nik’e me̱nde̱ bola ná babo̱ pe̱ ba bate to̱ndo̱ biso̱. (Yak. 4:8) Di bolane̱ so̱ nje Yehova a mabolano̱ biso̱ o benga jokwa mambo jombwea diko̱ti. w25.01 25 § 16-17
Done̱su, 20 má So̱ṅe̱
Wumbe̱le̱ myobe mam me̱se̱ mbusa.—Yes. 38:17.
Je ná di timbise̱le̱ text a we̱nge̱ ninka ná: “O sumo myobe mam me̱se̱ o mbasanedi mo̱ngo̱.” Nik’e mapula nde kwala ná Yehova a mano̱ngo̱ myobe ma ba bena ba mate̱le̱ nde a pimba mo̱ etum na miso̱ mao. Be byala be wusa pe̱ tukwabe̱ ninka ná: “O boli ná myobe mam mi be̱ biana mi si bolane̱.” Bibe̱l e bonde̱ pe̱ di to̱ti o edinge̱dinge̱ epe̱pe̱ o Mika 7:18, 19. Mi myemba mi makwala ná Yehova a mapimba myobe masu o njib’a munja. O pond’a kwaṅ, moto a si wusa so̱ lambo di pimbabe̱ o njib’a munja. Tongwea na ben bedinge̱dinge̱ joko ná Yehova a lakise̱ te̱ biso̱ a masumwane̱ biso̱ mūna ma myobe masu. Na mbale̱, ka nje te̱ David a kwalino̱, “bonam na ba bena mawuse̱ mabu ma lakisabe̱, na ba bena myobe mabu mi kuduman.” (Rom. 4:7) Nika nde ńe lakise̱ la mbale̱! w25.02 9 § 7-8
Esabasu, 21 má So̱ṅe̱
Bińo̱ bwa nde muńe̱nge̱, lo sombise̱ pe̱ ponda ye̱se̱ ońola nje na mayano̱ weka.—Yes. 65:18.
We̱nge̱ di be̱n paradisi po̱ o wase o mbad’edinge̱dinge̱ ni londi na bato ba walame̱n o bola nje ye bwam. Nika ńe nde lodun la bato ba mabwane̱ musango ma mbale̱ muńe̱nge̱. Ba bena be o ni paradisi ba domse̱ ná ba si mabusa pe̱ oten tom. Nde ba mapula pe̱ ná bato jita ba be̱ mwemba na babo̱ o y’epol’a tobotobo. Y’epolo ye nde nje e? Ye nde paradisi ńa mudī! Yehova a boli lambo la mańaka, a boli ná baboledi bao ba be̱ne̱ musango na jalatane̱ la bwam to̱ná beno̱ o nin was’a Satan ni londi na bobe, njo na bosinga. (1 Yohane 5:19; Bbī. 12:12) Loba lasu la ndolo a me̱ne̱ mambo ma bobe ma matakise̱ bato o nin wase nde a boli ná baboledi bao ba be̱ mbo̱le̱, ba we̱le̱ pe̱ bolea mo̱ na muńe̱nge̱ mwe̱se̱. Bibe̱l e makwala ná ni paradisi ńa mudī ńe nde ka “diwutamea” na ka “mōnda mu so̱pisabe̱.” (Yes. 4:6; 58:11) Na jongwane̱ la Yehova, ba be o ni paradisi be ná ba we̱le̱ lembe̱ min mińa misukan ma ndutu.—Yes. 54:14; 2 Tim. 3:1. w24.04 20 § 1-2
Eti, 22 má So̱ṅe̱
Ese̱le̱ ná mpuli mańu mu biane̱ oboso ba Loba.—Fil. 4:6.
Yete̱na o mapula ba to̱ babe̱, penda to̱ po̱ e titi ná o mákane̱ ońola nika. Ye mbale̱ ná Yehova a si kakane̱ to̱ moto diba. Nde a mombwea ńo̱ng’ango̱ na besengedi bo̱ngo̱, e pe̱ ná ongwane̱ wa niponda weno̱ wasa moto ońola diba. Benga so̱ tele̱ye̱ mo̱ ńo̱ng’ango̱ na besengedi bo̱ngo̱ o muka. (Mye. 62:9) Kane̱ ná a bole wa dibie̱, ongwane̱ pe̱ wa o be̱ we̱lisane̱. (Yak. 1:5) To̱ e be̱ nde ná o si kusi mwenj’a diba dibokime̱ne̱, Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ benga jombwea wa. (Mye. 55:23) Nde no̱ngo̱ jangame̱ye̱, o s’ese̱le̱ ná muwaso ma mwenj’a diba nde mu timbe lambo le mweńa buka me̱se̱ o longe̱ lo̱ngo̱. (Fil. 1:10) Seto̱ diba to̱ be̱ la mulamba nde ba mabole̱ ná moto a be̱ bonam to̱ ke̱m; o mabe̱ nde bonam na mbale̱ ke̱ o be̱n mulatako ma bwam na Yehova. (Mat. 5:3) Niponda pe̱ o diano̱ mulamba, o be̱n epolo o lańse̱ ebol’ango̱ ya dikalo. (1 Kor. 7:32, 33) Bolane̱ so̱ ni ponda bwam. w24.05 21 § 4; 22 § 6
Mo̱su, 23 má So̱ṅe̱
To̱ mō̱ a s’ombwea mambo mao mo̱me̱ne̱, nde mambo ma bane̱ bape̱pe̱ pe̱.—Fil. 2:4.
Ponda ininga bińo̱ langame̱nno̱ o yengane̱le̱ e? Be̱ la musunga di yo̱ki nde wana mbo̱lo̱n. (Min. 21:5) E mapula so̱ ná lo no̱nge eyek’a ponda ná lo biane̱le̱ bwam. Nde lo s’indise̱ pond’a yengane̱le̱ ke̱ njo̱m a bola nika e titi. Bibe̱l e makwala pe̱ ná: “Dipita di makiṅakiṅane̱ di mabouse̱ mulema.” (Min. 13:12) Nje bato bape̱pe̱ beno̱ ná ba bola ke̱ bato baba be o yengane̱le̱ e? Je ná di bele̱ babo̱ o da na biso̱, o jowe̱ lasu la ndabo a mbia to̱ o longe̱le̱ ńolo na biso̱. (Rom. 12:13) E we̱li te̱ be̱, we ná o be̱ na babo̱ ke̱ ba mabusa, o pe̱ye̱ babo̱ o mutoa mo̱ngo̱, o bele̱ pe̱ babo̱ ombo’ango̱ ná ba si be̱ muso̱lo̱ki. (Gal. 6:10) Bato be o yengane̱le̱ ba baise̱ te̱ wa ná o tombise̱ ponda na babo̱, e̱ne̱ nde nika ka jongwane̱ la mweńa weno̱ wanea mako̱m mo̱ngo̱. Angame̱ye̱ ná o si dia babo̱ muso̱lo̱ki ná bambam, o bie pe̱ njika ponda bola babo̱ son epolo ná ba kwale. w24.05 30 § 13-14
Kwasu, 24 má So̱ṅe̱
Na boli mo̱ ponda o jate̱le̱.—Bbī. 2:21.
Batudu ba mawasa so̱ṅtane̱ njika bete̱medi be die̱le̱ moto o bobe. K’eyembilan, mo̱ nu moto a botedi nde bo̱bo̱ son na son ońolana a ye̱use̱ jokwa lao la mo̱me̱ne̱ to̱ dikalo e? Mo̱ a si ta pe̱ nde a kane̱ Yehova ponda ye̱se̱ e? Mo̱ ese̱le̱ nde ná bepuledi ba bobe be die̱le̱ mo̱ e? Mo̱ na njika bato a matombise̱no̱ ponda e? Njika longe̱le̱ la ńolo a po̱sino̱ e? Nate̱na o njika dikala ma mambo ma timbino̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń ao e? Mo̱ a memba ná bedomsedi na bebolo bao be bwese̱ Sango ao, Yehova ndutu e? Batudu be ná ba baise̱ moto myuedi mi mongwane̱ mo̱ o jo̱nge̱le̱ mambo ma bo̱bise̱ mulatako mao na Yehova na ma tute̱le̱ mo̱ o bola bobe. Ba mabola nika na muyao esibe̱ baise̱ mo̱ myuedi mi titi babo̱ mweńa. (Min. 20:5) Be pe̱ ná ba bolane̱ byembilan o jongwane̱ nu moto o dutea na je̱ne̱ ná nje a bolino̱ ye bobe. Yen ebe o ni ndongame̱n ńaboso, nu moto a me̱nde̱ botea bwa ndutu na mbale̱ ońola nje a bolino̱. E pe̱ na mo̱me̱ne̱ ate̱le̱. w24.08 22 § 9-11
Muko̱su, 25 má So̱ṅe̱
Nangame̱n pe̱ langwea mindi mipe̱pe̱ myango ma bwam ma janea la Loba; ebanja ońola nika nde na lomabe̱no̱.—Lukas 4:43.
Na ko̱di ńe̱se̱ Yesu a lango “myango ma bwam ma janea” ońolana a ta a bia ná y’ebolo nde Loba a tano̱ a pula ná a bole. Ebol’a dikalo e ta nde lambo la mweńa o longe̱ lao. To̱ o su l’ebol’ao ya dikalo, a ta a tomba “oteten a mindi minde̱ne̱ na misadi,” o lee̱ bato. (Lukas 13:22) A longi pe̱ bokwedi bape̱pe̱ o be̱ bate̱ dikalo ka mo̱. (Lukas 10:1) We̱nge̱ pe̱, ebol’a langwa la myango ma bwam nde ye ebol’a boso yena Yehova na Yesu ba mapulano̱ ná di bole. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Je ná jouse̱ ko̱di di be̱nno̱ ońola ebol’a dikalo ke̱ di me̱ne̱ bato ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱. A mapula ná bato jita ba senge myango ma bwam ba kase pe̱ mo̱. (1 Tim. 2:3, 4) Ońola nika, a mongwane̱ biso̱ ná di bate bia ne̱ni langwa mu mwe̱ndi ma jongise̱. To̱ e be̱ nde ná bato ba si kasi mbale̱, be ná ba be̱ne̱ epolo o bola nika obiana su la ndenge̱ ninde̱ne̱ di mapo̱. w25.03 15-16 § 5-7
Ngisu, 26 má So̱ṅe̱
Nu nu masome̱ mo̱ a mabe̱ne̱ dongo o bebolo bao ba bobe.—2 Yohane 11.
Kriste̱n te̱ ńangame̱n bolane̱ doi lao la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l o domse̱ nje a me̱nde̱no̱ bola na moto nu sumwabe̱ o mwemba. Bō̱ be ná ba to̱ndo̱ soma mo̱ to̱ some̱le̱ mo̱ bepo̱yedi ba bwam. Nde di si makwala pond’a bwaba na mo̱ to̱ tombise̱ ponda na mo̱ o mambo mape̱pe. Bō̱ be ná ba baise̱ ná, ‘Mo̱ Bibe̱l e si makwala ná kriste̱n ńena ni masome̱ ni ńai a moto a mabe̱ne̱ dongo o bebolo bao ba bobe e?’ (2 Yohane 9-11) Myemba mi dinge̱le̱ y’epas’a Bibe̱l mi malee̱ ná be bediedi be mombwea nde ba bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱, na ba bena ba matute̱le̱ bane̱ o bola bobe. (Bbī. 2:20) Ońola nika, yete̱na moto a masue̱le̱ belēdi ba bato ba to̱bi dube̱ to̱ a matute̱le̱ bane̱ o bola bobe, batudu ba si mape̱pe̱le̱ mo̱. Nde nu moto e pe̱te̱ ná ate̱le̱. Nde nate̱na ni ponda nika e mabolane̱no̱, di si me̱nde̱ soma nu moto to̱ bele̱ mo̱ o jukea o ndongame̱n a mwemba. w24.08 30-31 § 14-15
Done̱su, 27 má So̱ṅe̱
Milema mabu mi ta myeńa.—Marko 6:52.
Ombusa mo̱ dese̱ dimuti, Yesu a boli ná bokwedi bao basumwe̱, bale o Kapernaum na mo̱, a we̱nge̱me̱ye̱ o mudongo ná bato ba si timbise̱ mo̱ kiṅe̱. (Yohane 6:16-20) Ponda bamuloloma ba tano̱ o bo̱lo̱, mùdi munde̱ne̱ mu ta mu wana ngo̱, na bemune̱ bende̱ne̱. Na Yesu a po̱ dongame̱ne̱ babo̱, a dangwa omo̱ń a munja. Na mo̱ a bele̱ Petro ná mo̱ pe̱ a dangwe o madiba. (Mat. 14:22-31) Ponda Yesu ingedino̱ o bo̱lo̱, mùdi mwembe̱ nde. Bokwedi ba ńaki na babo̱ ba kwala ná: “We nde mun’a Loba na mbale̱.” (Mat. 14:33) Nde ba s’e̱n mulatako mu ta oteten a betańsedi a bolino̱ na nje e se̱le̱ tombe̱ na dimuti. Marko a tili ná: “[Bokwedi] ba ta ba tańa oteten abu bwambi, buba. Ebanja ba si ta ba so̱ṅtane̱ ońola bewolo.” (Marko 6:50-52) Bokwedi ba si we̱li so̱ṅtane̱ bonde̱ne̱ ba ngińa Yehova a bolino̱ Yesu o bola betańsedi. w24.12 5 § 7
Esabasu, 28 má So̱ṅe̱
[Loba a] mapula ná bato be̱se̱ bongisabe̱, ba we̱le̱ pe̱ so̱ṅtane̱ mbale̱.—1 Tim. 2:4.
Je ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ońola ndol’ao. Di bolane̱ nin pond’a Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu o lee̱le̱ Yehova nate̱na njika dikala di matimbise̱le̱no̱ mo̱ masoma ońola diko̱ti. O sumo te̱ ná di maboṅsane̱ o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, jangame̱n pe̱ bele̱ bape̱pe̱ ná bukeye. Tele̱ye̱ ba o bele̱no̱ nje e me̱nde̱ tombe̱ o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. We ná o lee̱ babo̱ sinima ye o jw.org Ońola nje Yesu a wedino̱ e? na O̱nge̱le̱ kwed’a Yesu. Batudu bangame̱n bola me̱se̱ ná ba bele̱ batemam. E se̱ muńe̱nge̱ mu me̱nde̱ be̱ o mo̱ń na o wase yete̱na mido̱ngi ma Yehova mō̱ mena mi pimbedi mi timbi o dibemba lao! (Lukas 15:4-7) O pond’a Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, di bole me̱se̱ o somane̱, nde tobotobo ba bena ba po̱i peńa, na ba bena ba s’ukedi pond’a bwaba. Di mapula ná ba so̱ṅtane̱ ná je muńe̱nge̱ o kasa babo̱!—Rom. 12:13. w25.01 29 § 15
Eti, 29 má So̱ṅe̱
Loba . . . nde a ta a to̱ndo̱ biso̱, a loma pe̱ Mun’ao ka pū ni te̱be̱ ońola myobe masu.—1 Yohane 4:10.
Yete̱na diko̱ti di mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná Yehova a te̱m ná sim, di mongwane̱ pe̱ biso̱ tobotobo o je̱ne̱ ndolo ninde̱ne̱ a be̱nedino̱ biso̱. (Yohane 3:16; 1 Yohane 4:9, 10) Belēdi ba diko̱ti be mokwe̱le̱ biso̱ ná Yehova a si mapula buka te̱ ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea nde ná di be̱ pe̱ elong’a mbia mao. Dutea ná: Ponda Adam a bolino̱ bobe, Yehova a sumo mo̱ o mbia ma baboledi bao. Nik’e boli ná, biso̱ be̱se̱ di si yabe̱ o mbia ma Loba. Nde tongwea na diko̱ti Yehova a malakise̱ biso̱, a me̱nde̱ pe̱ bola ná mbel’a moto ńe̱se̱ ni lee̱le̱ dube̱ ńe pe̱ sengane̱ e be̱ o mbia mao. Nde to̱ tatan je ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova na bonasango asu. Yehova a to̱ndi biso̱ na mbale̱!—Rom. 5:10, 11. w25.01 21 § 6
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 9 má Nisan) Yohane 12:12-19; Marko 11:1-11
Mo̱su, 30 má So̱ṅe̱
Ndol’a Loba e bīsabe̱ nde biso̱ ninka.—1 Yohane 4:9.
Ye̱ke̱i te̱ o memba ná diko̱ti le nde jabea la tiki. (2 Kor. 9:15) Kana Yesu a bolino̱ longe̱ lao ońol’asu, we ná o be̱ne̱ mulatako ma batabata na Yehova Loba. We pe̱ ná o be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea. E se̱ njo̱m jita di be̱nno̱ o timbise̱le̱ Yehova masoma, ńena nu boli biso̱ diko̱ti ońolana a to̱ndi biso̱! (Rom. 5:8) Ná di benge timbise̱le̱ masoma na ná di si no̱ngo̱ diko̱ti ka lambo di be̱nno̱ bwam o kusa, Yesu a te̱se̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’ao di mabolisabe̱ mbu te̱. (Lukas 22:19, 20) Mun mbu, Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu di me̱nde̱ nde bolisabe̱ Ngisu, 2 má Dibaba 2026. Penda to̱ po̱ e titi ná biso̱ be̱se̱ je o boṅsane̱ o jukea oten. Di me̱nde̱ tombwane̱ jita yete̱na o woki i se̱le̱ na i bupe̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, di no̱ngi ponda o dutea nje Yehova na Mun’ao ba bolino̱ ońol’asu. w25.01 20 § 1-2
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 10 má Nisan) Yohane 12:20-50
Kwasu, 31 má So̱ṅe̱
To̱ndo̱ malea mam buka silba, so̱ṅtane̱ pe̱ buka gol a niti.—Min. 8:10.
We ná o benga jokwa mambo jombwea ndolo ńena Yehova na Yesu ba be̱nno̱ ońol’asu yete̱na o bengi dutea ońola ni ndolo. Yen ebe o pond’a Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu la mun mbu, we ná o no̱ngo̱ ponda o langa kalati po̱ ńa Myango ma bwam to̱ buka nika. O si langa bepasi jita ngedi po̱. Langa ná yō̱, o wase pe̱ njo̱m ipe̱pe̱ di be̱nno̱ o to̱ndo̱ Yehova na Yesu. We te̱ o mbale̱ ye mimbu jita we̱nge̱, we ná o baise̱ wame̱ne̱ yete̱na we ná o so̱ mambo ma peńa o tema ka te̱me̱ la sim la Loba, ndol’ao, na diko̱ti. Mbale̱ ńe nde ná di titi ná di bo̱le̱ jokwa ma mambo na mape̱pe̱. Langa so̱ o duteye pe̱ mambo ma tiki me̱se̱ me o kalat’asu. w25.01 24-25 § 13-15
Bolanga ba Bibe̱l ońola Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu: (Mambo ma tombi mwese: 11 má Nisan) Lukas 21:1-36