Njongo a Betatedi-KO̠BAT'A KALATI O MUSINGA
Njongo a Betatedi
KO̠BAT'A KALATI O MUSINGA
Douala
Ū
  • e̠
  • E̠
  • o̠
  • O̠
  • ō̠
  • Ō̠
  • ī
  • Ī
  • ū
  • Ū
  • ń
  • Ń
  • ṅ
  • Ṅ
  • ē
  • Ē
  • BIBE̠L
  • KALATI
  • NDONGAME̱N
  • es26 map. 17-26
  • Ngo̱nde̱

Sinima to̠ po̠ e titi ońola din dongo

Son, diwuse̠ di tombi o ponda so̠ngo̠ la sinima

  • Ngo̱nde̱
  • Jombweye Betiledi buńa te̱—2026
  • Tema isadi
  • Eti, 1 ba Ngo̱nde̱
  • Mo̱su, 2 má Ngo̱nde̱
  • Kwasu, 3 má Ngo̱nde̱
  • Muko̱su, 4 má Ngo̱nde̱
  • Ngisu, 5 má Ngo̱nde̱
  • Done̱su, 6 má Ngo̱nde̱
  • Esabasu, 7 má Ngo̱nde̱
  • Eti, 8 má Ngo̱nde̱
  • Mo̱su, 9 má Ngo̱nde̱
  • Kwasu, 10 má Ngo̱nde̱
  • Muko̱su, 11 má Ngo̱nde̱
  • Ngisu, 12 má Ngo̱nde̱
  • Done̱su, 13 má Ngo̱nde̱
  • Esabasu, 14 má Ngo̱nde̱
  • Eti, 15 má Ngo̱nde̱
  • Mo̱su, 16 má Ngo̱nde̱
  • Kwasu, 17 má Ngo̱nde̱
  • Muko̱su, 18 má Ngo̱nde̱
  • Ngisu, 19 má Ngo̱nde̱
  • Done̱su, 20 má Ngo̱nde̱
  • Esabasu, 21 má Ngo̱nde̱
  • Eti, 22 má Ngo̱nde̱
  • Mo̱su, 23 má Ngo̱nde̱
  • Kwasu, 24 má Ngo̱nde̱
  • Muko̱su, 25 má Ngo̱nde̱
  • Ngisu, 26 má Ngo̱nde̱
  • Done̱su, 27 má Ngo̱nde̱
  • Esabasu, 28 má Ngo̱nde̱
Jombweye Betiledi buńa te̱—2026
es26 map. 17-26

Ngo̱nde̱

Eti, 1 ba Ngo̱nde̱

Musima na mubange̱ mitango, nde ńelemā te̱ a to̱ndi myambo.—Min. 20:3.

Bonasango ba be̱n bede̱mo ba bwam be nde jongwane̱ dinde̱ne̱ ońola mwemba. Moto ńe pī a mapulise̱ musango. O mapula te̱ biane̱ ka moto ńe pī, lambe̱ye̱ bane̱ toi o wase pe̱ so̱ṅtane̱ mo̱nge̱le̱ mabu. Lo jai te̱ o ndongame̱n, mo̱ o me̱nde̱ be̱ be̱be̱ o sue̱le̱ bedomsedi bena dongo dinde̱ne̱ di no̱ngino̱ yete̱na be si mate̱nge̱ne̱ mbend’a Bibe̱l to̱ bete̱sedi e? O si pula ná mambo ma bolane̱ nde ka nje te̱ o mapulano̱. Bia mweńa ma be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ jita. (Bbt. 13:8, 9; Min. 15:22) O mulopo ma be̱ne̱ byala ba ngińa to̱ be si malee̱le̱ edube, be̱ muyao n’ede̱mo. Po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o koma musango na bane̱ to̱ o bete̱medi ba ndutu. (Yak. 3:17, 18) Byala bo̱ngo̱ ba muyao be ná be sibise̱ malinga ma bane̱, na ma bate̱nge̱ne̱ biso̱.—Bak. 8:1-3; Min. 25:15; Mat. 5:23, 24. w24.11 23 § 13

Mo̱su, 2 má Ngo̱nde̱

A me̱nde̱ loma ange̱l, a ko̱te̱le̱ bapo̱so̱be̱ o matongo ma wase mane̱i, botea o su la wase nate̱na su la mo̱ń.—Marko 13:27.

Ye mbale̱ ná Kristo ‘a wedi nde ngedi po̱,’ nde a dia a mabola mambo jita ońol’asu. (Rom. 6:10) A dia a mabolane̱ pond’ao na ngud’ao ná di tombwane̱ minam me̱se̱ diko̱ti di mawanano̱. Jombweye te̱ ebol’a ngińa eno̱ bola. E nde Kiṅ’asu, Prisi ninde̱ne̱, na mulopo ma mwemba. (1 Kor. 15:25; Efe. 5:23; Bon. 2:17) Mo̱ nde a be̱n mboṅ a ko̱te̱le̱ bo̱kisabe̱ na dimuti dinde̱ne̱, ebolo yena e me̱nde̱ bo̱ obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mapo̱ su. (Mat. 25:32) A mombwea pe̱ ná bokwedi bao ba jemea ba be̱ne̱ da la mudī la bwam di mapule̱ babo̱ o min mińa misukan. (Mat. 24:45) O pond’a Janea la ikol’a mbu a me̱nde̱ benga jombwea biso̱. Yehova a boli Mun’ao ońol’asu na mbale̱! w25.01 24 § 12

Kwasu, 3 má Ngo̱nde̱

Ba te̱se̱be̱ nde ná sim ka jabea la tete ońola nded’ao tongwea na diko̱ti lena le o Kristo Yesu.—Rom. 3:24.

Yehova a lakise̱ te̱ biso̱, a mabola nde nika o mbadi ni londi na ńe po̱ko̱po̱ko̱. Nik’e mabola biso̱ epolo o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Sango asu ńe o mo̱ń. Di si madimbea ná lakise̱ la mbale̱ le nde jabea. Di mawa nde na ndol’a Yehova na nded’ao di si boledino̱ a malee̱le̱no̱ mbel’a moto ńe bobe. Di titi lambo bato ba benama ba boledino̱. E se̱ masoma mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ bola ná Yehova e nde Loba la “lakise̱ la mbale̱”! (Mye. 130:4; Rom. 4:8) Nde di mapula te̱ ná Yehova a lakise̱ biso̱, jangame̱n bola lambo la mweńa. Yesu a kwali ná: “Nde lo si malakise̱ te̱ bato mawuse̱ mabu, ke̱ Sango ańu pe̱ a si me̱nde̱ lakise̱ mawuse̱ mańu.” (Mat. 6:14, 15) E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná, ye so̱ mweńa jita ná jembilane̱ lakise̱ la Yehova. w25.02 13 § 18-19

Muko̱su, 4 má Ngo̱nde̱

Bepumbwedi ba bate̱m na sim na basite̱m na sim be me̱nde̱ be̱.—Bebolo 24:15.

Di kwaleye ońola bato ba Sodom na Gomora. Nute̱m ná sim Lot a ta a ja oteten abu. Nde mo̱ di bi nga a te̱ye̱ babo̱ be̱se̱ dikalo e? Ke̱m. Ba ta nde babole̱ bobe, nde mo̱ ba ta to̱ ba bia nje ye bwam na nje ye bobe e? O̱nge̱le̱ k’eyembilan ná Bibe̱l e makwala ná dimuti la bome ba mu mundi di puli nangane̱ be̱n ba po̱yedi Lot, oten o ta o be̱ne̱ “mpesa na badun.” (Bbot. 19:4; 2 Pet. 2:7) Mo̱ di bi nga Yehova Loba la ndedi a no̱ngi bedomsedi ná a si me̱nde̱ pumbwe̱le̱ to̱ mō̱ ńabu e? Yehova a boli Abraham mbaki ná to̱ dom la bate̱m ná sim ba si ta o mu mundi. (Bbt. 18:32) Di me̱ne̱ so̱ ná bato ba mi mindi ba ta nde basite̱m ná sim, e ta pe̱ e te̱nge̱n ná Yehova a ńamse̱ babo̱. Mo̱ je so̱ ná di kwala na mbaki ná to̱ mō̱ ńabu a si me̱nde̱ po̱ o “bepumbwedi ba . . . basite̱m ná sim” e? Ke̱m, di titi ná di kwala nika na mbaki! w24.05 2 § 3; 3 § 8

Ngisu, 5 má Ngo̱nde̱

Bińo̱ benga . . . we̱le̱ Janea la Loba na te̱me̱ lao la sim o epol’a boso, nde mane̱ mambo me̱se̱ ma me̱nde̱ batabe̱le̱ bińo̱.—Mat. 6:33.

Kana mambo ma ńunga ma matukwano̱, bato bō̱ bemedi ebolo e mabole̱ ná ba be̱ etum na mbia mabu, nde be̱n ombusa ponda ná nik’e si ta bedomsedi ba dibie̱. Obiana o memea ebol’a peńa, o s’ombwea buka te̱ bekusedi o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ nde ombwea pe̱ mbo̱lo̱n a mambo ma mudī e me̱nde̱no̱ wanea wa. (Lukas 14:28) Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje ye ná e po̱ye̱ diba lam yete̱na nalo etum na mwenj’am ńa diba e? Mo̱ na me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ne̱ epolo o jukea o ndongame̱n, o te̱ dikalo, to̱ tombise̱ ponda na bonasango am e?’ Yete̱na o be̱n bana baise̱ pe̱ wame̱ne̱ min myuedi ma mweńa: ‘Ne̱ni na me̱nde̱no̱ bongwa bana bam “o bo̱ngo̱ na o malea ma [Yehova]” yete̱na na titi na babo̱ e?’ (Efe. 6:4) Bupe̱ mo̱nge̱le̱ ma Loba seto̱ ma mbia to̱ mako̱m mena ma si mabole̱ bete̱sedi ba Bibe̱l edube. w25.03 29 § 12

Done̱su, 6 má Ngo̱nde̱

Di si be̱ pe̱ mye̱nge̱ ma bana.—Efe. 4:14.

Kriste̱n ńena ni s’ou ńe ná e pomane̱ lo̱ndo̱be̱ na “mawo̱ndo̱n” na “misomba” bato bō̱ ba mabolane̱no̱ o dimbe̱le̱ bane̱ ngea. Ńe ná e botea dube̱ mibia mi si bake̱ na belēdi ba bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Ńe ná e ko̱no̱ne̱ bane̱, e wana mitango, e be̱ ńamalinga, to̱ be̱ ńai ni mapomane̱ ko̱ o makekisan. (1 Kor. 3:3) Bibe̱l e makobisane̱ bońaki o mbad’a mudī na bońaki o mbad’eyobo. (Efe. 4:15) Kana muna a si bedino̱ bia mambo jita, a be̱n ńo̱ng’a bediedi. Di no̱nge eyembilan a ńango a muna nu makwe̱ dia la son ao ya mun’a muto o kata ngea. Muna a nikoka te̱, ńango ao e ná ese̱le̱ ná a kate ngea na mo̱me̱ne̱, nde a me̱nde̱ te̱ nde jome̱le̱ mo̱ ná ombwe o mom na o dimo̱se̱ obiana a makata. Nu muna ā te̱ mutud’a moto, mo̱me̱ne̱ a me̱nde̱ bia nje bola ná a sambe mbeu a ńolo o ngea. Mulemlem pe̱, ponda kriste̱n i matimbano̱ bato bou, i mabolane̱ nde bete̱sedi ba Bibe̱l o dutea ná i bie mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa Yehova na mo̱ i bupe̱ pe̱ mo̱. w24.04 3 § 5-6

Esabasu, 7 má Ngo̱nde̱

A Yehova, nja e ná a kasabe̱ ka mwe̱n o muno̱ko̱ mo̱ngo̱ e?—Mye. 15:1.

Mimbu jita, mako̱m ma Loba ma ta nde buka te̱ be bewekedi ba mudī bena be o mo̱ń o wuma a majano̱. Ombusa ponda, a weki pe̱ bato ba benama bena ba wusa timbe̱ be̱n bao. Bō̱ bena ba timbi be̱n bao ban: Heno̱k, Noa, Abraham na Hiob. Ba bato ba jemea ba ta nde mako̱m ma Loba, ebanja ba ta ba “dangwa na Loba.” (Bbt. 5:24; 6:9; Hiob 29:4; Yes. 41:8) Bebwea ba mimbu ombusa ponda, Yehova a bengi bele̱ bato ná ba timbe mako̱m na be̱n bao. (Hes. 37:26, 27) Eding’a Hesekiel e malee̱ biso̱ ná Loba a be̱n ńo̱ngi na mbale̱ ná baboledi bao ba jemea ba be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱. A kakane̱ o “ńo̱ male ma musango na babo̱.” Y’edinge̱ e mombwea nde ponda ńena ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń na ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase ba me̱nde̱no̱ be̱ mwemba o muno̱ko̱ ma Yehova o mbad’edinge̱dinge̱, ka ‘dibemba diwo̱.’ (Yohane 10:16) Jā nde o ni ponda! w24.06 2 § 2, 4; 3 § 5

Eti, 8 má Ngo̱nde̱

Di ta bokenju ońola Loba lasu.—1 Tes. 2:2.

Biso̱ baboledi ba Yehova, di masue̱le̱ Janea lao na mulema mwe̱se̱, nde e yo̱ki pula biso̱ ngiń’a mulema o bola nika. (Mat. 6:33) O nin was’a bobe e mapula biso̱ ngiń’a mulema ná di bupe̱ bete̱sedi ba Yehova na langwa pe̱ myango ma bwam ma Janea, na ná di si no̱ngo̱ dongo o bekwali ba politik ba yen ebe̱yed’a mambo bena be mabate̱ nde jaba bato. (Yohane 18:36) Jita la baboledi ba Yehova di bo̱lo̱ne̱ mo̱ni, di dipabe̱ to̱ we̱le̱be̱ o beboa ońolana di bangi no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik to̱ ma bila. Di mabe̱ne̱ ngińa na ngiń’a mulema ke̱ jombwedi byembilan ba ba bena ba lee̱le̱ ngiń’a mulema o sue̱le̱ Yehova na Janea lao. Kiṅ’asu, Kristo Yesu, e bangi no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik ma ebe̱yed’a mambo ya Satan. (Mat. 4:8-11; Yohane 6:14, 15) A lakisan nde Yehova ponda ye̱se̱ ná a kuse ngińa. w24.07 3 § 4; 4 § 7

Mo̱su, 9 má Ngo̱nde̱

Na mo̱ a pata epum’ao, a da, a bola pe̱ mom’ao nu ta na mo̱, na mo̱ pe̱ a da.—Bbt. 3:6.

Yehova a boli ná mi myango ma ndutu mi tilabe̱ o Bibe̱l ná di busane̱ belēdi oten. Mi myango mi mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje a singe̱no̱ bobe jita. Bobe bo mańamse̱ mulatako masu na Loba bo wana pe̱ kwedi. (Yes. 59:2) Ońola nika nde Satan, y’eweked’a mudī ya pamo yena e wan mu mpungu mwe̱se̱ e to̱ndino̱ bobe e mabengano̱ pe̱ kekise̱ bato we̱nge̱. Ponda Adam na Eva ba kwedino̱ o bobe, Satan o̱nge̱le̱ yen ebe ná a ńamse̱ mwano ma Loba. Nde a si ta a bia nate̱na njika dikala Yehova eno̱ ndolo. Loba a si tuko mwano mao jombwea mbot’a Adam na Eva to̱ buńa. A to̱ndi bato ba benama, ońola nika nde a pomane̱no̱ bola babo̱ dipita. (Rom. 8:20, 21) A ta a bia ná bato bō̱ ba me̱nde̱ po̱so̱ o to̱ndo̱ mo̱ na wasa pe̱ jongwane̱ lao o janane̱ bobe. Kana eno̱ Sango abu na Muweked’abu, a wusa weka mwano ná ba te̱me̱ wonja na bobe, na ná ba siseye pe̱ be̱be̱ na mo̱. w24.08 3 § 3-4

Kwasu, 10 má Ngo̱nde̱

[Emba] ma mena ma te̱nge̱n.—Fil. 1:10.

Baboledi ba Yehova jita ba walame̱n eyeka. Di mabola ebol’a musawedi o sombwea biso̱me̱ne̱ na mbia masu. (1 Tim. 5:8) Kriste̱n jita i mombwea belongi babu ba mbia be maboe̱ to̱ be mákokwe̱ mimbu. Biso̱ be̱se̱ jangame̱n jombwea ja lasu la bwam, nika e mano̱ngo̱ ponda. O sumo te̱ ma mambo me̱se̱, di be̱n pe̱ bebolo o mwemba. Ebol’a mweńa ewo̱ di be̱nno̱ ye nde te̱ la dikalo la myango ma bwam na ko̱di. Bolanga ba Bibe̱l bwe nde lambo diwo̱ la “mweńa” ońola biso̱ kriste̱n, di bole me̱se̱ o langa Bibe̱l. Ke̱ ńe o kwalea ońola moto ńe bonam, kalat’a Myenge, epas’ao yaboso e kwali ná: ‘A to̱ndi nde mbend’a Yehova, a madutea ońol’ao mwese na bulu!’ (Mye. 1:1, 2) Na mbale̱ ma malea ma mabola ná di te̱se̱ ponda o langa Bibe̱l. Njika ponda ńe bwam o langa Bibe̱l e? Jalabe̱ le ná di be̱ diwengisan bupisane̱ mō̱ ńasu te̱. Nde nje ye mweńa ye nde ná, e be̱ nde ponda ni me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o langa Bibe̱l ponda ye̱se̱. w24.09 3 § 5-6

Muko̱su, 11 má Ngo̱nde̱

Moto te̱ a me̱nde̱ bambe̱ mao mūna.—Gal. 6:5.

Mo̱ Kriste̱n ńou e be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la moto nupe̱pe̱ e? E. Kriste̱n you ye ná i be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ ponda iwo̱. Moto ńena nu s’ou o mbad’a mudī e ná a pula ná bane̱ nde ba langweye mo̱ nje angame̱nno̱ bola, to̱ ná ba no̱nge bedomsedi ońol’ao. Nde kriste̱n ńou ńe ná e se̱me̱ye̱ omo̱ń a dibie̱ la bape̱pe̱, nde e memba ná mo̱me̱ne̱ nde ńangame̱n “bambe̱ mao mūna.” Ka nje te̱ batudu ba bato ba si be̱nno̱ mulemlem ma je̱ne̱ne̱, Kriste̱n you pe̱ i si be̱n milemlem ma bede̱mo ba mudī; bō̱ be ná ba be̱ dibie̱ jita, bane̱ ba be̱ ngiń’a mulema, bape̱pe̱ pe̱ ba lee̱le̱ sanga la mulema na nded’a mulema. O sumo te̱ nika, o mulemlem ma bete̱medi kriste̱n you iba ye ná i no̱ngo̱ bedomsedi be diwengisan, nde bena be si mate̱nge̱ne̱ Bibe̱l. Nik’e yo̱ki je̱ne̱ne̱ jita o mato̱ti kriste̱n te̱ ńangame̱nno̱ no̱ngo̱ bedomsedi bupisane̱ doi lao la mulema. So̱ṅtane̱ la nika di mabola ná i si makaise̱ moto nu no̱ngi bedomsedi be diwengisan na babu. Nde i mabola nde me̱se̱ o kombe̱ jalatane̱ oteten abu.—Rom. 14:10; 1 Kor. 1:10. w24.04 4 § 7-8

Ngisu, 12 má Ngo̱nde̱

Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ be membe̱ mudī mam.—Mye. 94:19.

Nje weno̱ ná o bola yete̱na o malinga penda ná o titi mweńa e? Langa bepasi ba Bibe̱l be mabole̱ wa mbaki ná we mweńa o miso̱ ma Yehova o duteye pe̱ ońol’ao. Yete̱na o si we̱li po̱le̱ nje o te̱se̱no̱, to̱ ná mulema mu bo̱bi wa ońolana o titi ná o bola jita ka bane̱, o si kaise̱ wame̱ne̱ buka dime̱ne̱. Yehova a si mengane̱ biso̱ buka nje jeno̱ ná di bola. (Mye. 103:13, 14) Yete̱na moto a ta a bolane̱ wa njo, o si numa wame̱ne̱ njo̱m ońola nje mubolane̱ wa njo a bolino̱. O si dimbea ná Yehova a mabaise̱ babole̱ bobe bolangi, seto̱ ba bena ba sengise̱no̱ sese. (1 Pet. 3:12) O si linga penda ná Yehova e ná a bolane̱ wa o jongwane̱ bane̱. A boli wa edube o be̱ muboledi mwemba na mo̱ o ebol’a dikalo. (1 Kor. 3:9) Nje o kusino̱ o longe̱ lo̱ngo̱ e boli ná o lee̱le̱ bane̱ ndedi o so̱ṅtane̱ pe̱ ne̱ni beno̱ ná ba senga. We ná o bola mambo jita o jongwane̱ babo̱. w24.10 8 § 6-7

Done̱su, 13 má Ngo̱nde̱

Loba a titi ná a sunga bapo̱so̱be̱ bao bena ba meyane̱ mo̱ mwese na bulu; e ná indea ońol’abu e? Na malangwea bińo̱ ná a me̱nde̱ wamse̱ sunga babo̱.—Lukas 18:7, 8.

Yehova a mombwea biso̱ tobotobo a me̱ne̱ pe̱ mitakisan masu. “Yehova a to̱ndi ka ni te̱m.” (Mye. 37:28) Yesu a boli biso̱ mbaki ná Yehova a ‘me̱nde̱ wamse̱ sunga biso̱’ o ponda ni te̱nge̱n. Son a ponda a me̱nde̱ sumwa ndutu ye̱se̱ di malembe̱no̱ a bo̱le̱ pe̱ pat’a si te̱me̱ la sim ye̱se̱ di makusano̱. (Mye. 72:1, 2) Di menge̱le̱ ponda te̱me̱ la sim di me̱nde̱no̱ be̱ o wase ńe̱se̱; nde o nin we̱nge̱ Yehova a mongwane̱ biso̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim. (2 Pet. 3:13) A malee̱ biso̱ nje bola niponda jeno̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim ná di si be̱ne̱ mitakisan. Tongwea na Mun’ao, Yehova a mabola biso̱ eyembilan e peti ya ne̱ni jeno̱ ná di lembe̱ si te̱me̱ la sim. A mabola pe̱ biso̱ malea ma bwam jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo ke̱ di malembe̱ si te̱me̱ la sim. w24.11 2-3 § 3-4

Esabasu, 14 má Ngo̱nde̱

Bińo̱me̱ne̱ bola babo̱ da.—Mat. 14:16.

Yesu a kwali ná ba dese̱ tumba, nde nik’e ta ńe̱ne̱ne̱ ka lambo di titi ná di bolane̱ ońolana dimuti di ta be̱be̱ na 5 000 la bato. O bati te̱ bito na bana, yen ebe bato ba dese̱no̱ ba ta 15 000. (Mat. 14:21) Andrea mo̱ ná: “Muna mō̱ e wan, nu be̱n mikon ma wondi mitanu na sue iba; nde nika ńe so̱ nje ońola ninka jita la bato e?” (Yohane 6:9) Mikon ma wondi mi ta mi dabe̱ na bato ba tue na bape̱pe̱, i sue isadi pe̱ yen ebe ba ta ba we̱le̱ wanga oten banjise̱ mo̱. Nde nje nu muna a tano̱ a be̱ne̱ e si wusa dongame̱ne̱ o dese̱ di dimuti le̱se̱—nga e me̱nde̱ so̱ dongame̱ne̱ e? Yesu a ta a pula lee̱ bato ede̱mo a bia kasa be̱n, a langwedi so̱ babo̱ ná ba je wase bepepa bepepa o bewudu. (Marko 6:39, 40; Yohane 6:11-13) Bibe̱l e makwala ná Yesu a no̱ngi be bewolo na yi sue a timbise̱le̱ Sango masoma. E ta e te̱nge̱ne̱ ná a timbise̱le̱ Loba masoma, kana mo̱ nde e nu nu mabole̱ da. Ye mweńa ná jembilane̱ Yesu, di kane̱ obiana di mada, Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba bole dimuti da, dimuti le̱se̱ di dedi jūla pe̱. w24.12 3 § 3-4

Eti, 15 má Ngo̱nde̱

Bińo̱ namse̱ Yehova, Loba lańu!—1 Myan. 29:20.

Ponda Yesu a tano̱ o wase, a boli Sango ao edube, a langwea bato ná Yehova nde a mabole̱ mo̱ ngińa o bola betańsedi. (Marko 5:18-20) Yesu a boli pe̱ Yehova edube tongwea na mbadi a to̱pino̱ jombwea Sango ao na mbadi ombwedino̱ bane̱. Mudio mō̱, Yesu a ta a lee̱ o ndabo a ndongame̱n. Muto mō̱ a ta oteten a basengedi bao ńena nu ta owas’a ngiń’a mudī ma bobe etum a 18 mbu. Mu mudī ma bobe mu ta mu bola ná umbame̱ kańena a si ta a we̱le̱ te̱se̱ ńolo ná sim. E se̱ take e! Ndedi e tute̱le̱ Yesu o sisea be̱be̱ na nu muto na mo̱ a kwalane̱ mo̱ na muyao ná: “A muto, o te̱m wonja na diboa lo̱ngo̱.” Na mo̱ a ne̱nge̱le̱ mā omo̱ń ao, na dibokime̱ne̱ nu muto a te̱se̱ ńolo ná sim nde a “sesa Loba,” na mo̱ a be̱ne̱ pe̱te̱ ja la bwam n’edube! (Lukas 13:10-13) Nu muto a ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o sesa Yehova, biso̱ pe̱ di be̱n mo̱. w25.01 2-3 § 3-4

Mo̱su, 16 má Ngo̱nde̱

Lakise̱ biso̱ myobe masu.—Lukas 11:4.

Mo̱ je pe̱te̱ ná di be̱ne̱ nje ye̱se̱ Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱no̱ e? Seto̱ na biso̱me̱ne̱. (Mye. 49:8-10) Esibe̱ na jongwane̱, di si wusa be̱ne̱ dipita la longe̱ la kie̱le̱ ni maye̱ to̱ la bepumbwedi. Kwed’asu e wusa nde be̱ ka ńa byembe. (Mul. 3:19; 2 Pet. 2:12) Sango asu ńa ndolo Yehova a boli biso̱ jabea lena di masawe̱ ewu di sangono̱ na Adam. Yesu a tele̱ye̱ nika ninka ná: “Ninka nde Loba a to̱ndino̱ wase ná a boli mpo̱m mao ma muna ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.” (Yohane 3:16) Di jabea me̱ne̱ di mabola pe̱ biso̱ epolo o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova. Je ná di tombwane̱ di jabea la mańaka je̱ne̱ pe̱ myobe masu to̱ “beto̱m,” be lakisabe̱. w25.02 3 § 3-6

Kwasu, 17 má Ngo̱nde̱

[Na Saulo] a te̱me̱, a dubisabe̱.—Bebolo 9:19a.

Nje yongwane̱ Saulo ná a dubisabe̱ e? Ponda Yesu a kwalisane̱no̱ Saulo la mo̱ń, mwe̱ne̱n ma ngińa mu kwese̱ mo̱ ndima. (Bebolo 9:3-9) A kandane̱ da etum a mińa milalo, a dutea ońola nje a tano̱ a wa kusa. E, Saulo a timbi bukea o mo̱nge̱le̱ ná Yesu nde a ta Mesia na ná bokwedi bao nde ba maboleye̱ o ebas’a mbale̱. Je ná di busane̱ belēdi o myango ma Saulo. A wusa jese̱le̱ ná kumba to̱ bo̱ngo̱ ba bato bo bole mo̱ ná a si dubisabe̱. Nde a s’ese̱le̱. Saulo a ta a le̱le̱me̱ o timba kriste̱n to̱ná a tano̱ a bia ná a me̱nde̱ takisabe̱. (Bebolo 9:15, 16; 20:22, 23) Ombusa dubise̱ lao, a bengi lakisane̱ Yehova o lembe̱ ńai a makekisan me̱se̱. (2 Kor. 4:7-10) Niponda o dubisabe̱no̱ o be̱ Mboṅ a Yehova dube̱ lo̱ngo̱ le ná di we̱le̱be̱ o kekise̱ we pe̱ to̱ ná o kusa mitakisan, nde o me̱nde̱ kusa jongwane̱. We ná o be̱ mbaki ná Loba na Kristo ba me̱nde̱ sue̱le̱ wa ponda ye̱se̱.—Fil. 4:13. w25.03 4 § 8-9

Muko̱su, 18 má Ngo̱nde̱

Mba na mańa so̱, nde seto̱ ka mō̱ nu si bake̱.—1 Kor. 9:26.

Bolanga ba Bibe̱l bwe nde lambo la bwam. Nde di mapula te̱ busane̱ tombwane̱ o bolanga basu ba Bibe̱l, jangame̱n bola buka nika. Di duteye te̱ o yen eyembilan: Madiba, k’eyembilan madiba ma mbua me mweńa ońola longe̱. Nde mbua e yo̱le̱ te̱ jita o pambo a ponda po̱ ni wuto, mińangadu me ná mi so̱po̱ buka dime̱ne̱. Nik’e bolan te̱, ni mbu’a jita e si me̱nde̱ wana tombwane̱ to̱ diwo̱. E mapula ponda ná madiba ma so̱le o mińangadu ná bewudu be tombwane̱ mo̱. Mulemlem pe̱, e si mapula ná di lange Bibe̱l na musunga, nika ńe nde ná, langa pe̱le̱pe̱le̱ ńai di titino̱ ná di ne̱nge̱ na bolane̱ nje di langino̱. (Yak. 1:24) Mo̱ o maki ná o yo̱ki nde langa Bibe̱l na musunga e? No̱ngo̱ ponda o langa. Po̱ngo̱ miwe̱n o dutea o nje weno̱ o langa to̱ o bo̱le̱no̱ langa. Je ná di domse̱ o bata pond’a jokwa ná di kuse ponda ońola dutea. w24.09 4 § 7-9

Ngisu, 19 má Ngo̱nde̱

Sengane̱ badiedi bańu.—Bon. 13:17.

Batudu ba kusi te̱ bediedi bangame̱n langa mo̱ bwam, nde ba po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o we̱le̱ mo̱ o ebolo. Ba si makusa buka te̱ bediedi ba ne̱ni tombise̱ ndongame̱n na kane̱ o mwemba, nde ba makusa pe̱ bediedi ba ne̱ni jombwea mido̱ngi ma Kristo. Batudu bena ba mabupe̱ bediedi ba bebokedi ba mongwane̱ ba bena ba mombweano̱ o be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi babo̱, a mombwea pe̱ babo̱. Batudu ba boli te̱ biso̱ bediedi, jangame̱n bupe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Di boli te̱ nika, nik’e me̱nde̱ bola ná ba bena ba madie̱le̱ ba bole nika na bo̱bise̱ la ńolo. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di sengane̱ ba bena ba madie̱le̱, di sibise̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ owas’abu. (Bon. 13:7, 17) Ye ná e be̱ ndutu ponda iwo̱ o bola nika. Ońolana ba bome ba titi ke̱nge̱nge̱. Nde di tiki te̱ jombwa bede̱mo babu ba bobe o mulopo ma jombwa bede̱mo babu ba bwam, ke̱ di me̱nde̱ nde jongwane̱ basingedi basu. O njika mbadi e? Je ná di si lakisane̱ pe̱ bebokedi ba Loba. w24.04 10 § 11-12

Done̱su, 20 má Ngo̱nde̱

A me̱nde̱ jaba bato.—Mat. 25:32.

Mo̱ be̱se̱ bena ba me̱nde̱ wo̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ ba me̱nde̱ nde ńamsabe̱ ngedi po̱ ońola ye̱se̱ esibe̱ be̱ne̱ dipita la bepumbwedi e? Bibe̱l e mateleye̱ biso̱ ná bwē ná bate̱nge̱ne̱ Yehova bena ba me̱nde̱ ńamsabe̱ na mo̱ na milo̱ṅ mao ma bila o Armagedon ba si me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. (2 Tes. 1:6-10) Nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bato bape̱pe̱ bena ba me̱nde̱ wo̱ o njo̱m a diboa, bodun, aksidan, to̱ bwabe̱ na bato bape̱pe̱. (Mul. 9:11; Sak. 14:13) Mo̱ ba bato pe̱ be ná ba be̱ o muso̱ngi ma “basite̱m ná sim” bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o was’a peńa e? (Bebolo 24:15) Di si bi. Nde di bi mambo jita jombwea nje e me̱nde̱ bolane̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Di bi k’eyembilan ná o Armagedon, bato ba me̱nde̱ nde kaisabe̱ bupisane̱ bedangwedi ba tano̱ ba be̱ne̱ o mbasan ma bonasango ba Kristo. (Mat. 25:40) Ba bena ba me̱nde̱ langabe̱ ka mido̱ngi pe̱ be nde bato bena ba sue̱le̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ na Kristo pe̱.—Bbī. 12:17. w24.05 10-11 § 9-11

Esabasu, 21 má Ngo̱nde̱

Yehova a be̱ longe̱! Diwutamea lam di sesabe̱! Loba la jongise̱ lam asabe̱!—Mye. 18:47.

Bibe̱l e mabele̱ min mińa masu ná “pond’a bobe.” (2 Tim. 3:1) O sumo te̱ mitakisan bato be̱se̱ ba malembe̱no̱ o nin was’a bobe, baboledi ba Yehova ba matakisabe̱ tobotobo ońola dube̱ labu. Mo̱ nje e mongwane̱ biso̱ o benga bolea Yehova to̱ na mi mitakisan me̱se̱ e? Lambo diwo̱ la mweńa di mongwane̱ biso̱ le nde ná di bi ná Yehova e nde “Loba la longe̱.” (Yer. 10:10; 2 Tim. 1:12) Yehova e na mbale̱, a me̱ne̱ mitakisan me̱se̱ di malembe̱no̱, a le̱le̱me̱ pe̱ o jongwane̱ biso̱. (2 Myan. 16:9; Mye. 23:4) Ponda te̱ di mo̱nge̱le̱no̱ ná e nde Loba la longe̱, nik’e mongwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱. w24.06 20 § 1-2

Eti, 22 má Ngo̱nde̱

Nge’a bate̱m ná sim ńe nde k’elolombe, e mabenga nde pańa te̱na teten a mwese.—Min. 4:18.

Jangame̱n benga lakisane̱ bebokedi ba Yehova. E po̱i te̱ ná mpo̱ngulan mu wanabe̱ o so̱ṅtane̱ lasu la mbale̱ po̱ ńe o Bibe̱l to̱ o mbadi po̱ ńa bolea Yehova, ba ba madie̱le̱ ba mapomane̱ wana mawengisan ma mapule̱. (Min. 4:18) Ba mabola nde nika ońolana ba mapula do̱lisane̱ Yehova. Ba mabola pe̱ me̱se̱ ná bedomsedi ba mano̱ngo̱no̱ be se̱me̱ye̱ nde o Eyal’a Loba, yena ye bete̱sedi bena baboledi ba Yehova be̱se̱ bangame̱nno̱ bupe̱. Ńamuloloma Paulo a boli man malea; “Tingame̱ o ńai a byala be te̱nge̱n.” (2 Tim. 1:13) “Ńai a byala be te̱nge̱n” nika ńe nde belēdi ba kriste̱n be o Bibe̱l. (Yohane 17:17) Be belēdi nde be eyoto ońola mambo me̱se̱ di dube̱no̱. Bebokedi ba Yehova be lee̱ biso̱ ná di tingame̱ o be belēdi. Etum te̱ di mabolano̱ nika di me̱nde̱ namsabe̱. w24.07 11-12 § 12-13

Mo̱su, 23 má Ngo̱nde̱

[Yehova] . . . a be̱nedi nde bińo̱ we̱lisane̱, ebanja a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.—2 Pet. 3:9.

Ńamuloloma Petro a so̱ṅtane̱ nje jate̱le̱ na kusa lakise̱ la myobe ba mapulano̱ kwala, a we̱li jokwe̱le̱ mo̱ bape̱pe̱. Ponda to̱ ininga ombusa buńa ba Mwatanu, Petro a kwalisane̱ dimuti la bato ba Bonayuda, a langwea babo̱ ná ba bo Mesia. Nde ome̱le̱ babo̱ na ndolo ńe̱se̱ ná: “Bińo̱ ate̱le̱ so̱, lo tukwe, ná myobe mańu mi dimsabe̱; ná pond’a timba la peńa e we omboa Sango.” (Bebolo 3:14, 15, 17, 19) Petro a lee̱ so̱ ná mubole̱ bobe ate̱le̱ te̱, a matukwa, nika ńe nde ná a mese̱le̱ bedangwedi bao ba bobe na mbad’ao ńa dutea, a botea dangwa o mbadi ni do̱lisane̱ Loba. Petro a lee̱ pe̱ ná Yehova a me̱nde̱ lakise̱ myobe mabu ná bambam, e be̱ nde biana a dimse̱ nde mo̱. Nik’e malo̱ko̱ jita o bia ná di boli te̱ bobe, to̱ e be̱ nde bobe bonde̱ne̱, nde jate̱le̱, Yehova a malakise̱ biso̱! w24.08 12 § 14

Kwasu, 24 má Ngo̱nde̱

Lo si te̱se̱ mulema o to̱ndo̱ la bema.—Bon. 13:5.

Di dube̱ te̱ na mbaki ńe̱se̱ ná su la yen ebe̱yed’a mambo le be̱be̱, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o banga to̱ndo̱ la bema. O pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱, bato ba me̱nde̱ “pimba silb’abu o mangea” ońolana ba me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná “silb’abu to̱ gol abu ba si me̱nde̱ we̱le̱ sunga babo̱ o buńa ba malinga ma Yehova.” (Hes. 7:19) O mulopo ma ko̱te̱le̱ jita la mo̱ni, jangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ba be̱ne̱ longe̱ di wam nde o mulemlem ma ponda di be̱ pe̱ skwe̱. Nik’e mapula kwala ná di si ko̱ o lambi la no̱ngo̱ beto̱m be s’angame̱n to̱ tombise̱ ponda o jombwea mabe̱ne̱ masu. Di no̱nge pe̱ jangame̱ye̱ ná di si tingame̱ na mabe̱ne̱ masu. (Mat. 6:19, 24) Yen ebe dube̱ lasu di me̱nde̱ we̱le̱be̱ o kekise̱ jombwea bema na mambo mape̱pe̱ niponda jeno̱ jenge̱le̱ su la yen ebe̱yed’a mambo. w24.09 11 § 13-14

Muko̱su, 25 má Ngo̱nde̱

Nu nu mo̱nge̱le̱ ná a te̱m ombwe bwam ná a si ya be̱ a ko̱.—1 Kor. 10:12.

Je ná di buka mabo̱bo̱ masu mō̱ ná bambam. Nde yen ebe ye ná e pula ná janane̱ mabo̱bo̱ masu mape̱pe̱ pond’a bwaba. Jombweye eyembilan a ńamuloloma Petro. A kwedi o lambi la bwa la bato bo̱ngo̱ ponda a to̱bino̱ Yesu ngedi ilalo. (Mat. 26:69-75) Ponda Petro a te̱no̱ dikalo na bokenju oboso ba bakaisedi bande̱ne̱, e ta ye̱ne̱ne̱ biana a ta a mábuka bo bo̱ngo̱. (Bebolo 5:27-29) Nde mimbu to̱ mininga ombusa ponda, kana a tano̱ “a bwa bendabe̱ bo̱ngo̱,” embe̱ o da na basibi ba timbi kriste̱n. (Gal. 2:11, 12) Bo̱ngo̱ ba Petro bo timbi pe̱te̱. Pondapo̱ a si buki bo bo̱ngo̱ ná bambam. Biso̱ pe̱ je ná di so̱be̱ o mulemlem ma bete̱medi. Je ná di bola ná mabo̱bo̱ mō̱ ma si tute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bobe ke̱ di bupe̱ malea ma Yesu ná: “Bińo̱ ja peńa.”(Mat. 26:41) To̱ ponda o me̱ne̱no̱ ná we ngińa, benga samba bete̱medi be ná be bola ná o ko̱ o makekisan. Benga bola mambo mongwane̱ wa o janane̱ ma mabo̱bo̱.—2 Pet. 3:14. w24.07 18-19 § 17-19

Ngisu, 26 má Ngo̱nde̱

A boli bato mabea.—Efe. 4:8.

Mot’a benama to̱ mō̱ a si ta a sanga mulema ka Yesu. Ke̱ e o wase, a bolane̱ ngiń’ao ńa betańsedi o jongwane̱ bato bape̱pe̱. (Lukas 9:12-17) A boli jabea di buki me̱se̱, a bola longe̱ lao ońol’asu. (Yohane 15:13) Ombusa bepumbwedi bao, Yesu a bengi lee̱le̱ sanga la mulema. Ka nje te̱ a kakane̱no̱, a so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a bole biso̱ mudī musangi o jokwe̱le̱ na lo̱ko̱ biso̱. (Yohane 14:16, 17) Tongwea na ndongame̱n a mwemba pe̱, Yesu e o benga longa biso̱ o timbise̱ bato bokwedi o wase ńe̱se̱. (Mat. 28:18-20) Ńamuloloma Paulo a tili ná ombusa mo̱ wala o mo̱ń, “a boli mabea ma bato.” (Efe. 4:7, 8) Paulo a tele̱ye̱ ná Yesu a boli nde ma mabea o sue̱le̱ mwemba o mbadi jita. (Efe. 1:22, 23; 4:11-13) Ye mbale̱ ná ban bome ba titi ke̱nge̱nge̱, ba mawusa. (Yak. 3:2) Nde Sango asu Yesu Kristo a mabolane̱ babo̱ o jongwane̱ biso̱; be nde mabea a bolino̱ biso̱. w24.10 18 § 1-2

Done̱su, 27 má Ngo̱nde̱

Dibie̱ di [me̱nde̱] kombe̱ wa.—Min. 2:11.

David a langwedi mun’ao Salomo ná a me̱nde̱ nde tongwe̱le̱ buka te̱ yete̱na a sengane̱ Yehova. Nje ye bobe ye nde ná, ombusa ponda Salomo a botedi nde jowe̱ maloba mape̱pe̱. Yehova a si ta pe̱ a do̱lisane̱ mo̱, Salomo a si ta pe̱ a be̱ne̱ dibie̱ o die̱le̱ o ka ni te̱m ná sim. (1 Ki. 11:9, 10; 12:4) Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Sengane̱ di malena tombwane̱. (Mye. 1:1-3) Mbale̱ ńe nde ná, Yehova a si kakane̱ o bola biso̱ m’bwaṅ n’edube kapo̱ ka Salomo. Nde di sengane̱ te̱ Loba lasu a me̱nde̱ bola biso̱ dibie̱ ná di no̱nge bedomsedi ba bwam. (Min. 2:6, 7; Yak. 1:5) Bete̱sedi bao be ná bongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea ebolo, esukulu, longe̱le̱ la ńolo na mo̱ni. We̱le̱ la dibie̱ la Loba o ebolo di me̱nde̱ tata biso̱ na lambo le ná di ńamse̱ mulatako masu na mo̱. (Min. 2:10, 11) Di me̱nde̱ be̱ne̱ mako̱m ma bwam. Di me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ bediedi di be̱nno̱ ńo̱ngi o be̱ne̱ longe̱ la mbia le bonam. w24.11 10-11 § 11-12

Esabasu, 28 má Ngo̱nde̱

Wasa me̱se̱, alea di le bwam.—1 Tes. 5:21.

Bayedi ba be̱n bete̱medi jita be mabole̱ babo̱ epolo o kwalisane̱ mun’abu jombwea Bibe̱l to̱ jombwea dube̱ la Loba. Be bete̱medi be ná be be̱ k’eyembilan, ponda beno̱ pe̱pe̱le̱ epol’ekotedi. We ná o duta mo̱nge̱le̱ ma mun’ango̱ jombwea lambo to̱ myango ma kwaṅ me o kalati to̱ o sinima me ná mi bata bola mo̱ mbaki ná Bibe̱l ńe te̱ite̱i. Mo̱ mun’ango̱ a bi ná dina la Loba di tilabe̱ o dale di belabe̱ ná Pierre Moabite lena le bodun ba 3 000 la mbu e? Dale di po̱ngo̱be̱ o jembilane̱ Pierre Moabite, le o Mulopo m’ebolo ma Mboṅ a Yehova o Warwick o Ńu Yo̱rk o epol’ekotedi e belabe̱ ná “La Bible et le Nom Divin.” Di dale di malee̱ ná Kiṅe̱ Mesa ńa Moab a te̱m te̱nge̱ne̱ Israel. Nika ńe mulatako na nje Bibe̱l e makwalano̱. (2 Ki. 3:4, 5) Mun’ango̱ e̱n te̱ mambo ma malee̱ ná Bibe̱l ńe mbale̱, ńe pe̱ te̱ite̱i, dube̱ lao di mabata joa. w24.12 15 § 4, 6

    Kalati ya Douala (1996-2026)
    Busa
    Ingea
    • Douala
    • Abane̱
    • Nje o to̠ndino̠ jita
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Mambenda ońola Bolane̠
    • Bete̠sedi b'esoka
    • Beboledi b'esoka
    • JW.ORG
    • Ingea
    Abane̱