Tqayaʼ qaxkïn che rä ri nbʼix chqë pa qamoloj

1, 2. a) ¿Achkë najin nuyaʼ pä Jehová chqë komä? (Salmo 23:1, 2, 5). b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

PA QAQʼIJ komä, Jehová nuyaʼ pä kʼïy naʼoj chqë rchë más jnan nuʼän qawäch rkʼë. Rma nqatzʼët jontir riʼ röj nqkowin nqaʼij achiʼel xuʼij David: «Jehová ya riʼ nyuqʼun wchë. Majun ta jun ri ma ta xtjeʼ wkʼë» (taskʼij Salmo 23:1, 2, 5).

² Jun rbʼanik nqrtoʼ pä Jehová rchë más jnan nuʼän qawäch rkʼë ya riʼ qamoloj, chriʼ yekamlüx jojun naʼoj chqë ri ya qataman chik. Yajün si qataman chik o qanman chik ri kantzij taq naʼoj nkʼatzin nnatäx chqë (2 Ped. 1:12). Y röj, ¿kwest komä nuʼän chqawäch nqayaʼ qaxkïn che rä jun naʼoj ri ya kʼïy chik mul qakʼoxan? Si ke riʼ, re tjonïk reʼ kowan xtqrtoʼ rma xtqatzʼët: ¿Achkë ntjon qchë taq nqbʼä pa qamoloj? ¿Achkë rma nkʼatzin nqayaʼ qaxkïn? ¿Achkë ütz nkiʼän ri yeyaʼö discursos rchë nqayaʼ qaxkïn? Y ¿Achkë xtqtoʼö rchë röj más xtqayaʼ qaxkïn pa qamoloj?

¿ACHKË NTJON QCHË TAQ NQBʼÄ PA QAMOLOJ?

3. ¿Achkë rbʼanik ntzjon pä Jehová qkʼë, y achkë rbʼanik rsamajelaʼ nkiksaj Rchʼaʼäl?

³ Jehová nuksaj le Biblia rchë ntzjon pä qkʼë (2 Tim. 3:16, 17). Jesús kan rtaman wä ya riʼ, rma riʼ kan pa rbʼeyal xksaj Rchʼaʼäl Dios. Rma nuʼän wä ya riʼ ye kʼïy winäq xkiʼij: «¿Achkë rma re achï reʼ kan kʼïy rtaman chkij ri Loqʼoläj taq Wuj, si ma xtjoj ta riʼ pa taq escuelas?» (Juan 7:15). Ye kʼïy winäq kan jaʼäl wä nkinaʼ taq Jesús nuqʼalajsaj Rchʼaʼäl Dios chkiwäch. Jojun cristianos ri xejeʼ pa naʼäy siglo, achiʼel Pablo chqä Apolos, kan nqä wä chkiwäch nkiksaj Rchʼaʼäl Dios rchë yetzjon kikʼë nkʼaj chik (Hech. 17:2, 3; 18:24, 28). Y röj ri testigos de Jehová qataman chë yë le Biblia nksäx rchë yebʼan artículos, bosquejos, programas rchë JW Broadcasting® chqä videos. Ye kʼïy winäq ri yeʼapon naʼäy mul pa qamoloj, kan jaʼäl nkitzʼët che röj ri testigos de Jehová kan ronojel mul nqaksaj le Biblia. Ri nyaʼöx jun kisamaj pa qamoloj nkiksaj Rchʼaʼäl Dios rchë nkikʼüt jun naʼoj. Ye kʼa ma xa xuʼ ta nkiskʼij pä rwäch xa kan nkikʼüt chqä achkë rbʼanik nqasmajij ri naʼoj riʼ pa qakʼaslemal (Luc. 24:32).

4. ¿Achkë yeʼel chë tzij, ri tzij tqakʼoxaj chqä tqayaʼ qaxkïn?

⁴ Taq le Biblia nrajoʼ nuʼij chë «tqanmaj tzij» kʼïy mul nuksaj ri tzij tqakʼoxaj chqä tqayaʼ qaxkïn. Taq yoj kʼo pa qamoloj y nqakʼoxaj achkë nrajoʼ nuʼij pä Jehová chqë chpan Rchʼaʼäl, röj ma kwest ta nuʼän chqawäch nqanmaj rtzij taq nqʼax chqawäch achkë nrajoʼ ryä chë nqaʼän. Y ütz chqä nqayaʼ chwäch qan chë ryä kan kiʼ rkʼuʼx nuʼän taq nutzʼët chë nqayaʼ qaxkïn pa qamoloj chqä nqasmajij pa qakʼaslemal ri nuʼij pä chqë (Prov. 27:11).

¿ACHKË RMA NKʼATZIN NQAYAʼ QAXKÏN PA QAMOLOJ?

5. ¿Achkë nqajoʼ nqaʼän rma nqajoʼ Jehová? (Juan 4:23, 24; 1 Juan 5:3;).

⁵ Rma kowan nqajoʼ Jehová (Mat. 22:37). Taq más xtqatamaj rwäch Jehová más xtqajoʼ. Y rma kowan nqajoʼ ya riʼ nbʼanö chë nqajoʼ nqakʼoxaj ri nuʼij pä chqë, nqanmaj rtzij y nqayaʼ rqʼij kan achiʼel nrajoʼ ryä (taskʼij Juan 4:23, 24; 1 Juan 5:3).

6. ¿Achkë nqatamaj chpan qamoloj?

⁶ Rma yeqajoʼ ri winäq (Mat. 22:39). Chkipan ri qamoloj, Jehová nukʼüt chqawäch achkë rbʼanik yeqatoʼ qachʼalal chqä ri winäq ri ma kitaman ta na rwäch. Jun ejemplo, ri folleto Keʼawajoʼ ri winäq: Keʼatjoj chrij le Biblia kowan nqrtoʼ rchë yejeʼ ütz taq naʼoj qkʼë ri nkʼatzin chqë taq nqatzjoj le Biblia. ¿Kwest nuʼän chqawäch nqachäp tzij kikʼë ri winäq? Si ke riʼ, tqatzʼetaʼ y tqayaʼ qaxkïn chkë qachʼalal ri nkiqʼaxaj jun kasignación chpan qamoloj.

7. ¿Achkë rma kan kowan nkʼatzin nqayaʼ qaxkïn che rä Jehová?

⁷ Rma nqaloqʼoqʼej qakʼaslemal. Achiʼel xuʼij Jehová chkë rsamajelaʼ ojer, röj kʼo chë nqanmaj ri nuʼij pä ryä chqë chpan Rchʼaʼäl. Rma ya riʼ xtbʼanö che rä chë röj kiʼ qakʼuʼx nqaʼän komä y xtqïl qakʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta (Deut. 32:44-47). Si röj nqayaʼ qaxkïn pa qamoloj xtkʼuqbʼäx qakʼuʼx chqä xtkʼut chqawäch achkë rbʼanik xtqaköchʼ ri kʼayewal kʼa taq xtpë Rqʼatbʼäl Tzij Jehová (Rom. 8:25). Komä kan kowan nkʼatzin nqayaʼ qaxkïn che rä Jehová rma yoj kʼo chpan rkʼisbʼäl taq qʼij, y rma riʼ kowan nkʼatzin chë jnan nuʼän qawäch rkʼë (Mat. 24:42-44; Apoc. 1:3).

¿ACHKË ÜTZ NAʼÄN RCHË RI NKʼAJ CHIK NKIYAʼ KIXKÏN CHAWÄ?

8. ¿Achkë rma ri qachʼalal ri yeyaʼö tzijonem nkʼatzin ronojel mul más ütz nkiʼän che rä?

⁸ Ri qachʼalal ri nyaʼöx kasignación, y más ri yeyaʼö discursos, ronojel mul más ütz nkʼatzin nkiʼän che rä kitzijonem. Taq jun qachʼalal ütz rtjon riʼ chrij rtzijonem chqä nuksaj le Biblia: ya riʼ xtuʼän chë ri winäq xtkajoʼ xtkitamaj más chrij le Biblia, chqä xkertoʼ qachʼalal rchë majun bʼëy xtkiyaʼ ta qa Jehová. Ri nkiqʼaxaj jun kasignación kʼo chë ma nkimestaj ta chë ri nkiʼij kan kowan rqʼij. Si rït nyaʼöx jun awasignación, tatzʼetaʼ achkë rbʼanik nasmajij ri naʼoj ri xtqatzʼët komä. Tapeʼ re naʼoj reʼ xtkʼatzin más chkë ri yeyaʼö tzijonem ütz chqä nqasmajij jontir ri nyaʼöx jun qasamaj pa qamoloj (2 Tim. 4:2; Tito 1:9).

9. ¿Achkë rma nkʼatzin chë jun tzijonem ma kwest ta nqʼax chkiwäch ri yekʼoxan rchë?

⁹ Kan ütz rbʼanik keʼaqʼalajsaj ri naʼoj. Si rït kwest taq tzij naksaj taq xtyaʼ jun atzijonem, ri xkekʼoxan awchë rkʼë jbʼaʼ ma xtkiyaʼ ta chik kixkïn chwä. Y kantzij na wä chë rït nawajoʼ chë ri atzijonem ma kan ta kwest xtqʼax chkiwäch ri yekʼoxan awchë. Rma riʼ, ¿achkë xkatoʼö rchë xkakowin xtaʼän riʼ? 1) Taʼij apü ri naʼoj ri xkeʼatzjoj chpan ri atzijonem. 2) Kan pa rbʼeyal taqʼalajsaj jojun naʼoj, taq xeʼaqʼalajsaj yän jojun naʼoj tapabʼaʼ jbʼaʼ atzij y kaqʼax chik rkʼë jun. 3) Taq ya nakʼïs ri atzijonem keʼakamluj ri naʼoj ri xatzjoj qa.

10. ¿Achkë rma kan kʼo rqʼij nayaʼ awan chrij ri naʼoj ri xtatzjoj apü?

¹⁰ Kan tayaʼ awan chrij ri naʼoj ri xtatzjoj. Si rït xtaquʼ rij ri textos chqä ri naʼoj ri xtawajoʼ xtatzjoj apü, ya riʼ kan xkaturtoʼ rchë xtayaʼ awan chrij ri nawajoʼ natzjoj (Prov. 2:4, 5). Taq xtayaʼ ri atzijonem kan pan awan ttel wä pä ri nawajoʼ naʼij (Hech. 4:20). Jun qachʼalal aj Estados Unidos ri kʼo más 70 rjnaʼ nuʼij chë taq kʼa kʼajol na xkʼoxaj jun tzijonem ri majun bʼëy rmestan ta. Ryä nuʼij: «Kʼa nnatäj na chwä taq ri qachʼalal najin nuyaʼ ri tzijonem y nuʼij pä chqë chë tqaquʼ rij ri naʼoj ri ye kʼo chpan le Biblia. Ri qachʼalal riʼ xuʼij chqë achkë rbʼanik ütz nqaʼän riʼ. Y kan nqʼalajin wä chë kan pa ran ntel wä pä ri najin nuʼij. Ri tzijonem riʼ kan kowan xirtoʼ rchë más ütz rbʼanik xinskʼij rwäch nBiblia, chqä rchë más jnan xuʼän nwäch rkʼë Jehová».

11. ¿Achkë rma kan nkʼatzin yeyaʼöx jojun naʼoj chpan jun tzijonem y nqʼalajsäx achkë rbʼanik yesmajïx? (1 Timoteo 4:13-16).

¹¹ Tatzʼetaʼ achkë nkʼatzin chkë ri yekʼoxan awchë y taʼij jojun naʼoj ri xkekʼatzin chkë. Pa rkʼexel nakʼüt kʼïy naʼoj, más ütz taksaj le Biblia rchë nakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri yekʼoxan awchë chqä naʼij jun naʼoj chkë ri xtkʼatzin chkë. Jun ejemplo, ri apóstol Pablo xyaʼ jojun naʼoj che rä Timoteo rchë más jnan nuʼän rwäch rkʼë Jehová loman najin yertoʼ nkʼaj chik qachʼalal chlaʼ Éfeso (taskʼij 1 Timoteo 4:13-16). Rma riʼ taq nayaʼ jun tzijonem taquʼ kij achkë nkʼatzin chkë ri yekʼoxan awchë y takʼutuʼ chkiwäch achkë rbʼanik nkismajij ri naʼoj ri najin nakʼüt.

12. ¿Achkë rma kan kowan rqʼij chë kan pan awan ntel wä pä ri naʼij taq najin nayaʼ jun tzijonem?

¹² Taq xtatjoj awiʼ chrij atzijonem, kan nüm achʼaʼäl tabʼanaʼ che rä, rchë ke riʼ taq xtaqʼaxaj kan achiʼel ta najin yatzjon naʼän che rä. Pa rkʼexel xa xuʼ naskʼij ri naʼoj ri atzʼibʼan chwäch jun wuj, tatjaʼ aqʼij chë kan pan awan ntel wä pä ri naʼij. Si xtaʼän ya riʼ, ri yekʼoxan awchë kan xtkiyaʼ kan chrij ri naʼoj najin nakʼüt chqä kʼo xtkitamaj qa. Ri folleto Pa rubʼeyal tqaskʼij ruwäch wuj y q-ok utziläj taq tijonelaʼ, nuʼij: «Naʼij ri kan achkë kʼo pa awan y ma chubʼanik ta naʼän. Ke riʼ xtakʼüt achkë nanaʼ chrij ri natzjoj chqä chkij ri yekʼoxan awchë». Si kan pan awan ntel wä pä ri naʼij, ri atzijonem más jaʼäl xtuʼän y ri yekʼoxan awchë kan xtkajoʼ xtkismajij ri naʼoj xtakʼüt.

13. Si röj nqayaʼ jun tzijonem, ¿achkë rma ütz nqakʼutuj qanaʼoj che rä jun qachʼalal ri kʼo rexperiencia? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹³ Takʼutuj anaʼoj che rä jun qachʼalal ri kʼo rexperiencia. Jun ri ütz naʼän, ya riʼ nakʼüt anotas chwäch ri atzʼibʼan chwäch abosquejo. Y chrij riʼ nasmajij jojun naʼoj ri xtyaʼ chawä. Chqä ütz naʼij che rä chë ttzʼetaʼ achkë rbʼanik naʼän che rä adiscurso y chrij riʼ tyaʼ jojun naʼoj chawä ri xkaturtoʼ rchë más ütz xtaʼän che rä atzijonem (Prov. 1:5). Rma ma nqkowin ta kan pa rbʼeyal nqaʼän che rä jontir, nkʼatzin nqakʼutuj qatoʼik. Jontir nqajoʼ más ütz nqaʼän che rä qatzijonem o pa rbʼeyal yeqatjoj nkʼaj chik. Rchë ke riʼ ri yekʼoxan qchë, yekowin nkismajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia.a

¿ACHKË XTQTOʼÖ RCHË XTQAYAʼ QAXKÏN PA QAMOLOJ?

14. ¿Achkë rma nkʼatzin nqakʼän qanaʼoj chrij ri xtzʼibʼan ri Salmo 119? (Salmo 119:24, 111, 167).

¹⁴ Tqaloqʼoqʼej rtzij Jehová. Rchë yeqaköchʼ ri kʼayewal chpan ri tiempo ri yoj kʼo wä, kan nkʼatzin chë Jehová ronojel mul nukamluj pä rnaʼoj chqë ri kʼo chpan Rchʼaʼäl (2 Tim. 3:1). Si röj nqanaʼ chë chaq taqïl nnatäx pä jun naʼoj chqë, tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij ri xtzʼibʼan ri Salmo 119, ri ronojel mul xtyoxin rma Jehová chaq taqïl xnataj pä rpixaʼ che rä (taskʼij Salmo 119:24, 111, 167).

15. ¿Achkë xtqtoʼö rchë nqaloqʼoqʼej jontir ri naʼoj nuyaʼ pä Jehová chqë chkipan qamoloj?

¹⁵ Rchë nqatzʼët achkë rma kʼo chë nqatyoxij jontir ri kʼo qkʼë rchë jnan nuʼän qawäch rkʼë Jehová, tqatzʼetaʼ achkë xkiʼän ri israelitas taq ye kʼo wä pa desierto. Taq Jehová xyaʼ ri maná chkë, rkʼë jbʼaʼ pa naʼäy kan kowan wä xetyoxin. Ri maná petenäq wä rkʼë Jehová, jaʼäl ntej chqä yertoʼ wä rchë ma yekäm ta (Éx. 16:15, 31). Ye kʼa, taq ri maná xok kiway ronojel qʼij, ma nkajoʼ ta wä chik nkitäj chqä ma xkiloqʼoqʼej ta chik (Núm. 21:5). Y röj ma nqajoʼ ta chë nbʼanatäj ya riʼ qkʼë rkʼë jontir ri nuyaʼ pä Jehová chqë rchë jnan nuʼän qawäch rkʼë. Tapeʼ chaq taqïl nkamlüx pä ri naʼoj chqë, tqaloqʼoqʼej y ma tikʼo ta qakʼuʼx che rä. Ma tqamestaj ta chë jontir ri naʼoj rkʼë Jehová petenäq wä. Y chë rtinamit kan nutzʼët na achkë rbʼanik nuyaʼ pä ri naʼoj riʼ chqë. Rkʼë ri nqatamaj qa, xtjeʼ qanaʼoj rchë nqatzʼët achkë nkʼatzin nqaʼän, rchë xtqïl qakʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta (Prov. 3:13, 16-18; Juan 17:3).

16. ¿Achkë toʼoyon kichë jojun Testigos ri kan kʼïy chik jnaʼ kiyaʼon pä rqʼij Jehová rchë nkiyaʼ kixkïn pa qamoloj? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro «Naʼoj ri xtqrtoʼ rchë nqayaʼ qaxkïn pa qamoloj»).

¹⁶ Keqasmajij jojun naʼoj. Tqatzʼetaʼ achkë kibʼanon jojun Testigos ri kan kʼïy chik jnaʼ kiyaʼon pä rqʼij Jehová rchë nkiyaʼ kixkïn pa qamoloj. Ya Ashley, ri kʼo más 30 jnaʼ chpan rtinamit Jehová, nuʼij: «Ri natjoj äl awiʼ chrij qamoloj kan kowan yaturtoʼ. Si ma ntjoj ta äl wiʼ, kwest nuʼän chi nwäch nyaʼ ncomentarios chqä ma kan ta nyaʼ chik nxkïn». Y József ri 52 jnaʼ ryaʼon pä chik rqʼij Jehová, nuʼij: «Kan jaʼäl nnaʼ taq nkamlüx jun naʼoj, rma taq nkʼoxaj chik jmul kʼo chik nkʼaj naʼoj ntamaj qa chrij. Yajün si ri qachʼalal kwest nuʼän chwäch nuyaʼ jun tzijonem, rïn nyaʼ más wan chrij ri naʼoj najin ntzjoj pä chwäch rbʼanik nuʼän che rä».

17. ¿Achkë más nkʼatzin naʼän rchë nayaʼ axkïn pa qamoloj? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁷ Komä xkeqatzʼët jojun naʼoj ri xkatkitoʼ, rchë más ütz xtayaʼ axkïn pa qamoloj. 1) Si kʼo jun natäj äl taq ya xkabʼä pa qamoloj, tatzʼetaʼ chë ma xtyaʼ ta awaran. 2) Katapon yän y takanuj atzʼibʼäl. 3) Taqasaj kichqʼaʼ ri a dispositivos electrónicos rchë ma yatkisüqʼ ta. 4) Taquʼ kij ri naʼoj ri xketzʼet. 5) Tayaʼ axkïn che rä ri nyaʼö ri tzijonem. 6) Tabʼanaʼ anotas o jojun taq dibujos kichë ri naʼoj ri kʼo más kejqalen. 7) Taquʼ kij ri textos ri xkeskʼïx y tatzʼetaʼ achkë rbʼanik kikʼwan kiʼ rkʼë ri tzijonem najin nyaʼöx. 8) Taquʼ rij reʼ: «¿Achkë rbʼanik nksaj re naʼoj reʼ rchë ntoʼ jun qachʼalal pa congregación o jun winäq pa territorio?». 9) Taq majanä tchapatäj ri nimamoloj, tatzʼetaʼ rbʼiʼ ri tema rchë ri qʼij riʼ, kibʼiʼ ri discursos chqä ri textos ri ye kʼo pä chpan ri programa. 10) Taq ya nchapatäj ri programa, katzʼyeʼ y tayaʼ axkïn che rä ri bʼix chqä ri videos rkʼë bʼix ri xkeyaʼöx.

RONOJEL MUL TQAYAʼ QAXKÏN CHE RÄ JEHOVÁ

18. ¿Achkë rma kan kowan rqʼij nqayaʼ qaxkïn pa qamoloj?

¹⁸ Kan kowan rqʼij nqayaʼ qaxkïn pa qamoloj, rma si nqaʼän riʼ najin nqayaʼ qʼij chë Jehová nqrkʼwaj chpan ri bʼey ri nqrtoʼ rchë nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal (Sal. 23:3; 31:3). Rchë ma nbʼanatäj ta qkʼë achiʼel nbʼanatäj rkʼë jun barco ri xa ntel qa chpan rbʼey rma ri kaqʼiqʼ. Röj kan nkʼatzin ri naʼoj ri nuyaʼ Jehová chqë, rchë ma nq·el ta qa chpan ri bʼey ri nqrkʼwaj chpan ri kʼaslemal. Rma riʼ kan ütz tqayaʼ qaxkïn y tqasmajij pa qakʼaslemal ri naʼoj yeqatamaj pa qamoloj (Luc. 8:18). Si xtqayaʼ qaxkïn che rä Jehová, kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän komä y chqawäch apü xtqïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta (Sal. 119:2, 14).