Titjaʼ iqʼij rchë más jnan nuʼän iwäch pan ikʼlajil

1. ¿Achkë rma ri ütz taq amigos kan ye achiʼel ta jun ütz spanïk ryaʼon Jehová chqë?

RI ÜTZ taq amigos kan ye achiʼel ta jun ütz spanïk ryaʼon Jehová chqë (Sant. 1:17). Ryeʼ nkajoʼ Jehová chqä yojkajoʼ röj. Kan kiʼ kikʼuʼx taq röj kiʼ qakʼuʼx, nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx taq najin nqbʼison chqä nkiyaʼ qanaʼoj taq nkʼatzin chqë. Kan ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chkij chqä ma yojkiyaʼ ta qa. Kantzij wä, ri awamigos ri ke riʼ kinaʼoj, nkiʼän chawä «chë kiʼ akʼuʼx naʼän» (Prov. 27:9).

2. ¿Achkë rma kan kowan nkʼatzin chë ri kʼlan taq winäq nkitäj kiqʼij rchë más jnan nuʼän kiwäch? (Mateo 19:6).

² Ri kʼlan taq winäq nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë jnan nuʼän kiwäch kan achiʼel nkiʼän kaʼiʼ ütz taq amigos. Ryeʼ nkʼatzin nkiʼän riʼ ronojel mul. Si ma xtkiʼän ta, rkʼë jbʼaʼ xtkinaʼ chë xa kiyonïl ye kʼo, ma xtkanüy ta chik achkë xtkiʼän o kan xtpë kiyowal. Ye kʼa, si nkitäj kiqʼij rchë más ütz nkikʼwaj kiʼ, ya riʼ xkertoʼ rchë más jnan xtuʼän kiwäch (taskʼij Mateo 19:6). Chpan re tjonïk reʼ, xtqatzʼët achkë rbʼanik ri kʼlan taq winäq yekowin nkiʼän riʼ. Ye kʼa naʼäy xtqatzʼët achkë xketoʼö ri qachʼalal ri ma ye kʼlan ta rchë ütz xtkichaʼ achoq rkʼë xkekʼleʼ wä, rma ryä xttok kichiʼil chpan jontir kikʼaslemal.

¿ACHKË XKATOʼÖ RCHË XTAWÏL JUN ÜTZ AKʼLAJ?

3, 4. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqïl jun ütz qakʼlaj? (Proverbios 18:22).

³ Jontir ri nqachaʼ nqaʼän pa qakʼaslemal kʼo ütz y kʼo ma ütz ta nkikʼäm pä pa qawiʼ, rma riʼ nkʼatzin nqaquʼ na rij ri nqajoʼ nqaʼän. Nkʼatzin nqaquʼ apü achkë utzil rkʼë jbʼaʼ xtqïl o achkë kʼayewal xtkʼäm pä pa qawiʼ.

⁴ Jun chkë ri nqachaʼ nqaʼän pa qakʼaslemal ri kan kowan rqʼij, ya riʼ nqachaʼ achoq rkʼë xtqkʼleʼ wä, rma ryä xttok qachiʼil jontir qakʼaslemal. Rma yë Jehová xbʼanö ri kʼlanen, ri más ütz ya riʼ nqayaʼ qʼij chë yë ryä nbʼin chqë achkë kʼo chë nqaʼän taq nqajoʼ nqkʼleʼ. Jehová nrajoʼ chë röj nqïl jun ütz qakʼlaj, y ronojel mul rtaman achkë riʼ ri más ütz chqë (taskʼij Proverbios 18:22; Is. 48:17, 18). Ri naʼoj ye kʼo chpan Rchʼaʼäl yekowin nkitoʼ jun qachʼalal rchë xtkowin xttzʼët achoq rkʼë ütz xtkʼleʼ wä.

5. ¿Achkë rma nkʼatzin nqachaʼ jun Testigo rchë ntok qakʼlaj?

⁵ Taq nqqasäx pa yaʼ, nq·ok ramigo Dios (Sal. 25:14). Rma riʼ, si rït nawajoʼ yakʼleʼ, nkʼatzin chqä nachaʼ jun ramigo Jehová (1 Cor. 7:39). Ke riʼ xtakʼüt chë nanmaj rtzij Dios chqä xkakowin xtatzʼët akʼlaj kan achiʼel ta jun spanïk ri xyaʼ ryä chawä (Prov. 19:14). Chqä ma xtatäj ta poqän xa rma yït kʼo rkʼë jun ri ma nunmaj ta «chrij Cristo» (2 Cor. 6:14). Y ma tamestaj ta ya reʼ: xa xtakʼüt chë majun ta anaʼoj si xtachʼaʼej jun ri ma Testigo ta xa rma ma xawïl ta jun qachʼalal pa rtinamit Jehová. Chqä ma ütz ta naquʼ qa chë kʼo jun qʼij rkʼë jbʼaʼ xttok na Testigo.

6, 7 Si kʼo jun qachʼalal atzʼeton achoq rkʼë ütz yakʼleʼ wä, ¿achkë ütz naquʼ rij?

⁶ Ye kʼa, ma taquʼ ta chë xa rma qachʼalal qasan chik pa yaʼ ütz yakʼleʼ rkʼë. Si kʼo jun qachʼalal atzʼeton, taquʼ rij ya reʼ: «¿Achkë rnaʼoj nuʼän rkʼë rfamilia? ¿Ütz rnaʼoj nuʼän kikʼë nkʼaj chik chqä ma nuqasaj ta kiqʼij? ¿Achkë ramigos ye kʼo? ¿Achkë rnaʼoj nuʼän taq kʼo jun ma nqä ta chwäch? ¿Xa xuʼ ri nrajoʼ ryä ya riʼ nrajoʼ chë nbʼan, o nuqasaj riʼ y nuʼän ri nkichaʼ nkʼaj chik taq ma nqʼaj ta jun pixaʼ chpan le Biblia? ¿Achkë rbʼanik nutzʼët ri päq?».

⁷ Chqä ütz naquʼ rij ya reʼ: «¿Nqʼalajin chrij chë nrajoʼ Jehová? ¿Najin nutäj rqʼij rchë yejeʼ «kʼakʼakʼ taq naʼoj» rkʼë? ¿Xkirtoʼ rchë xtinyaʼ más rqʼij Jehová? ¿Jnan qametas rkʼë? ¿Xtqkowin xtqatolaʼ qiʼ chqawäch kan achiʼel nkiʼän kaʼiʼ ri kan kamigos kiʼ?» (Col. 3:9, 10). Ri qachʼalal ixöq nkʼatzin nutzʼët na si ri qachʼalal ri achoq rkʼë nrajoʼ nkʼleʼ wä xtkowin xttoʼ chqä xtkowin xtkʼwaj bʼey chwäch (1 Cor. 11:3). Y ri qachʼalal achï kʼo chë nutzʼët na si ri qachʼalal ri achoq rkʼë nrajoʼ nkʼleʼ wä xtqasaj riʼ chqä xtnmaj rtzij taq ye kʼlan chik, tapeʼ kʼo akuchï xtsach wä. Kantzij wä, xtkʼwaj tiempo rchë xkakowin xtatzʼët jontir reʼ. Rma riʼ, taq najin nichʼaʼej iwiʼ, tatjaʼ aqʼij rchë natamaj rwäch ri rkʼë jbʼaʼ xttok akʼlaj.

8, 9. ¿Achkë xttoʼö rchë jun qachʼalal rchë xttzʼët si xtkʼleʼ rkʼë rnovio o rnovia? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁸ Taq najin nitamaj iwäch, jun ri xkatoʼö rchë yë ri ütz xtachaʼ xtaʼän, ya riʼ natäj aqʼij rchë natamaj achkë rnaʼoj anovio o anovia. Takʼutuj chkë nkʼaj chik achkë kitzʼeton chrij. Jun ejemplo. ¿Tamatäl rwäch chë ma nunaʼ ta riʼ, ütz rnaʼoj nuʼän kikʼë nkʼaj chik chqä ma xa xuʼ ta ri nrajoʼ ryä ya riʼ nrajoʼ chë nbʼan? Ya Sarah, jun qachʼalal aj Guayana Francesa ri xkʼleʼ rkʼë jun qachʼalal ri Daniel rbʼiʼ, nuʼij: «Xinkʼutuj chkë ye kʼïy achkë kitzʼeton chrij Daniel. Xitzjon rkʼë rchiʼil chë precursorado, rkʼë jun ukʼwäy bʼey rchë rcongregación, kikʼë ramigos ri ye wamigos chqä rïn chqä kikʼë jojun qachʼalal ixoqiʼ ri ye kʼo pa rcongregación». Chqä, ütz nakʼutuj che rä anovio o anovia si kʼo jun xuʼän ojer o kʼo jun najin nuqʼaxaj komä ri nkʼatzin natamaj, rma si xtatamaj ya riʼ taq yïx kʼlan chik, rkʼë jbʼaʼ xa ya riʼ xtbʼanö chë xtiwïl chʼaʼoj pan ikʼlajil.

⁹ Si rït xa kaʼiʼ akʼuʼx abʼanon rchë yakʼleʼ rkʼë anovio o anovia, o si ye kʼo jojun awamigos ri akʼuqbʼan akʼuʼx chkij nkiʼij chawä chë kʼo jun ma ütz ta kitzʼeton chrij, taquʼ rij achkë rma ke riʼ nanaʼ chqä ri xkiʼij chawä. Ya riʼ xkaturtoʼ rchë xtatzʼët si xkakʼleʼ rkʼë o manä.a Komä xtqatzʼët achkë ütz nkiʼän ri ye kʼlan chik rchë más jnan nuʼän kiwäch.

TIJAMAʼ IWÄCH RCHË JNAN YIXJEʼ

10. ¿Achkë rma ütz chë ri kʼlan taq winäq nkijäm kiwäch rchë jnan yejeʼ?

¹⁰ Ri kʼlan taq winäq más jnan xtuʼän kiwäch pa kikʼlajil si nkijäm kiwäch rchë más jnan yejeʼ tapeʼ kʼo kʼïy achkë nkʼatzin nkiʼän. Si xtkiʼän riʼ, xkekowin xtkitzjoj chkiwäch achkë xkiʼän pa jun qʼij, achkë nkiquʼ chqä achkë nkinaʼ, o xkekowin xtkikʼüt chkiwäch chë nkajoʼ kiʼ chqä jnan nkiʼän ri nqä chkiwäch.

11. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xtbʼanö chë ri kʼlan taq winäq ma jnan ta chik xtuʼän kiwäch?

¹¹ Ri kʼlan taq winäq ri kan ütz kikʼwan kiʼ, más ütz nkinaʼ yejeʼ jnan chwäch xa kiyonïl yejeʼ. Kantzij wä, ma ronojel ta mul yekowin jnan yejeʼ, ye kʼa si kan kʼïy tiempo ma nkitzʼët ta kiʼ, rkʼë jbʼaʼ xa xtkïl kʼayewal pa kikʼlajil. Tqaquʼ rij ya reʼ. Ye kʼo jojun ye bʼenäq jkʼan chik tinamït rchë yebʼesamäj y kan kʼïy tiempo kiyaʼon qa kifamilia. Tapeʼ taq nqaʼän riʼ nqrtoʼ rchë njeʼ jbʼaʼ qarajil, rkʼë jbʼaʼ kʼo chqä kʼayewal xtkʼäm pä pa qakʼlajil.

12, 13. a) ¿Achkë kibʼanon jojun kʼlaj qachʼalal rchë jnan yejeʼ? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl). b) ¿Jaruʼ komä rqʼij qakʼlaj nkʼatzin nqayaʼ? (Tatzʼetaʼ ri recuadro «¿Jaruʼ rqʼij qakʼlaj chqawäch?»).

¹² Tqatzʼetaʼ achkë kibʼanon jojun kʼlaj qachʼalal rchë más jnan yejeʼ. Ya Leah, ri aj Guam, nuʼij: «Wachjil chqä rïn kʼo kʼïy ri jnan nqä chqawäch nqaʼän. Xa jlan mul yoj bʼenäq chpan jojun actividades akuchï xa xuʼ jun chqë röj xbʼä». Ya Roxanne, ri aj Estados Unidos, nuʼij: «Ronojel mul kʼo más achkë nkʼatzin nqaʼän, rma riʼ xkʼatzin xqayaʼ chqawäch nqesaj jbʼaʼ qatiempo rchë jnan nqjeʼ, achiʼel nqaʼän taq kʼo jun nkʼatzin nqaʼän ri kan kowan rqʼij» (tajnamaj rkʼë Amós 3:3). Jun qachʼalal aj Francia ri Damien rbʼiʼ, nuʼij: «Qatzʼeton chë ütz nqaʼän ri nqä chwäch ri jun chik, rma taq nqʼax ri tiempo, kan chöj kaʼiʼ chik nqä chqawäch nqaʼän riʼ» (Mat. 7:12). Y ya Katie, ri aj Estados Unidos chqä, nuʼij: «Kʼo mul nqakʼöl qateléfonos rchë majun ta jun nqnaqö».

¹³ Ye kʼa, tijamaʼ chqä iwäch rchë jnan niyaʼ rqʼij Jehová. Ya Myriam, ri aj Francia, nuʼij: «Kan xa xuʼ nqkatäj, nqaskʼij rwäch qaBiblia. Chrij riʼ nqatzjoj achkë xqä chqawäch y achkë naʼoj ütz nqasmajij pa qakʼaslemal. Kan kowan nqä chi nwäch taq nqaʼän riʼ». Chqä nuʼij: «Chqä nqä chi nwäch taq jnan nqaʼän orar, rma ke riʼ yikowin nkʼoxaj achkë rbʼanik wachjil kowan nrajoʼ Jehová». Ya Katie, ri xqatzjoj yän qa, nuʼij: «Ri más nqä chqawäch nqaʼän, ya riʼ jnan nqatzjoj le Biblia. Kan jaʼäl nqanaʼ nqakʼoxaj taq ri jun chik ntzjon chrij Jehová, y kʼa kʼo na kʼïy najin nqatamaj qa chqij» (Prov. 27:17).

JNAN TBʼANAʼ IWÄCH TAPEʼ KʼO KʼAYEWAL CHIWÄCH

14, 15. ¿Achkë rma ri kʼlan taq winäq nkʼatzin nkisöl ri kʼayewal njeʼ chkiwäch pa kikʼlajil? Tayaʼ jun ejemplo.

¹⁴ Rma ri kʼlan taq winäq xa kʼo qa mak chkij, ryeʼ kʼo kʼayewal xtkïl pa kikʼlajil. Le Biblia kan chöj nuʼij chë ri kʼlan taq winäq «xtkïl kʼayewal pa kikʼaslemal» (1 Cor. 7:28). Jun nota de estudio rchë re versículo reʼ, nuʼij chë re tzij reʼ «najin ntzjon chkij ri kʼayewal nkïl ri kʼlan taq winäq pa kikʼlajil». Yajün ri kʼlan taq winäq ri kan jnan rbʼanon kiwäch, kʼo chqä chʼaʼoj xtjeʼ chkiwäch. Taq xtbʼanatäj riʼ, ri achï chqä ri ixöq nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë jnan nuʼän kiwäch chqä rchë nkisöl ri kʼayewal riʼ. ¿Achkë rma?

¹⁵ Tqaquʼ rij ya reʼ. Si jun jaʼäl jay kʼo jojun yechaʼ chiʼ che rä, rajaw rkʼë jbʼaʼ kan xtuʼän rbʼanik. Rkʼë jbʼaʼ kan kʼïy päq xtsäch chrij chqä kan kʼïy tiempo xtkʼwaj chwäch rchë xtuʼän rbʼanik. ¿Achkë rma nuʼän riʼ? Rma chwäch ryä, rachoch kan kowan rqʼij. Ke riʼ chqä ri kʼlanen, kan kowan rqʼij. Achiʼel jun jaʼäl jay ri kʼo jun xchaʼ chiʼ che rä kʼa ütz na nbʼan rbʼanik, jun kʼlaj winäq ri kʼo kʼayewal chkiwäch kʼa yekowin na nkisöl ri kʼayewal riʼ. Rkʼë jbʼaʼ xtkʼwaj tiempo chkiwäch rchë xtkisöl ri kʼayewal riʼ chqä xtkʼatzin xtkitäj kiqʼij. Ye kʼa Jehová kan kiʼ rkʼuʼx xtuʼän taq xttzʼët chë najin nkitäj kiqʼij rchë más jnan nuʼän kiwäch chqä rchë ma nkijäch ta kiʼ (Mal. 2:16). Si xtkiʼän riʼ, xtkikʼüt chë nkajoʼ kiʼ chqä chë ma nkiqasaj ta kiqʼij chkiwäch, ye kʼa xtkikʼüt chqä chë kʼo rqʼij Jehová chkiwäch, ri xbʼanö ri kʼlanen.

16. Rkʼë ri nuʼij 1 Corintios 13:4-8a, ¿achkë xttoʼö kichë jun kʼlaj qachʼalal ri kʼo chʼaʼoj chkiwäch? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl y ri recuadro «Toʼïk rchë más jnan nuʼän iwäch»).

¹⁶ Si kʼo kʼayewal nawïl pan akʼlajil, ma chanin ta tpë pan ajolon najäch awiʼ (1 Cor. 7:10, 11). Pa rkʼexel riʼ, taquʼ rij ya reʼ: «¿Kʼo komä jun ri yikowin nbʼän rchë más jnan nuʼän qawäch pa qakʼlajil?». Tatzʼetaʼ achkë nuʼij le Biblia chrij rbʼanik nkʼatzin yajowan y taquʼ si nkʼatzin na nasmajij más jun chkë ri naʼoj ri kʼo chpan 1 Corintios 13:4-8a (taskʼij). Pa rkʼexel nakanuj rbʼanik rchë najäch awiʼ rkʼë akʼlaj, más ütz tatzʼetaʼ achkë ütz naʼän rchë niwajoʼ chik jmul iwiʼ. Tayaʼ más pan ajolon achkë yakowin naʼän rït rchë ütz chik jmul nakʼwaj awiʼ rkʼë akʼlaj. Takʼutuj atoʼik che rä Jehová. Takanuj anaʼoj chpan qapublicaciones chqä chpan ri videos. Y, takʼutuj atoʼik chkë ri ukʼwäy taq bʼey chqä chkë nkʼaj chik qachʼalal ri kʼo kʼïy kexperiencia. Ma tamestaj ta chë le Biblia nuʼij chë ri kʼlanen achiʼel «jun koloʼ ri oxiʼ rwäch» chqä chë Jehová ya riʼ jun chkë rwäch ri koloʼ riʼ ri más kuw. Rma riʼ, si chixkaʼiʼ nitoʼ iwiʼ rkʼë Jehová, ma chaq bʼaʼ ta xtijäch iwiʼ (Ecl. 4:12).

17. ¿Achkë ütz nkiʼän ri qachʼalal ri ma ye kʼlan ta chqä ri ye kʼlan chik rchë kiʼ kikʼuʼx nkiʼän?

¹⁷ Jehová nrajoʼ chë jontir rsamajelaʼ, yajün ri nkajoʼ yekʼleʼ chqä ri ye kʼlan chik, kiʼ kikʼuʼx nkiʼän pa kikʼaslemal. Si rït ma yït kʼlan ta y nawajoʼ yakʼleʼ, tatzʼetaʼ na achoq rkʼë ütz yakʼleʼ wä, rma ryä xttok awachiʼil jontir akʼaslemal. Y si rït ya yït kʼlan chik, tatjaʼ aqʼij rchë más jnan nuʼän awäch rkʼë akʼlaj. Takʼutuj atoʼik che rä Jehová rchë nasöl ri kʼayewal njeʼ chiwäch. Si xtaʼän riʼ, rït chqä akʼlaj kan kiʼ ikʼuʼx xtiʼän pan ikʼlajil (Ecl. 9:9).