¿Achkë ütz nqaʼän taq kʼo nqaquʼ ri xa nuʼän chqë chë nqbʼison?

1, 2. ¿Achkë xnaʼ jojun mul ri apóstol Pablo, y achkë rma nqaʼij chë rkʼë jbʼaʼ ke riʼ chqä nqanaʼ röj? (Romanos 7:21-24).

TAQ nqaquʼ rij ri apóstol Pablo, ¿achkë npë pa qajolon? Rkʼë jbʼaʼ npë pa qajolon chë ryä xok jun misionero ri ma xxiʼij ta riʼ xtzjon kikʼë ri winäq, xertzʼibʼaj qa kʼïy libros chpan le Biblia chqä kan rtaman wä nukʼüt rchʼaʼäl Dios. Tapeʼ ke riʼ, achiʼel nbʼanatäj qkʼë röj, ryä chqä kʼo xerquʼ ri xa xkiʼän che rä chë itzel xnaʼ, xchʼpü rkʼuʼx chqä kowan xbʼison.

² (Taskʼij Romanos 7:21-24). Taq Pablo xtzʼibʼaj ri Wuj chkë ri Romanos, ryä xuʼij achkë jojun xnaʼ, y rkʼë jbʼaʼ ke riʼ chqä nqanaʼ röj. Tapeʼ re apóstol reʼ nuyaʼ wä rqʼij Jehová, ryä ma chaq bʼaʼ ta xuʼän chwäch xnmaj rtzij Dios rma xa kʼo qa mak chrij, y ri mak riʼ nuʼän wä che rä chë kʼo nurayij nuʼän ri ma ütz ta. Chqä, kan itzel xnaʼ taq xquʼ rij ri xeruʼän ojer y taq xtzʼët chë ma nkowin ta ntel chpan jun kʼayewal ri xrïl.

3. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ? (Tatzʼetaʼ chqä ri «Naʼoj ri kan kʼo rqʼij»).

³ Tapeʼ Pablo kʼo mul itzel xnaʼ chqä kowan xbʼison, ryä xtäj rqʼij rchë ma ke riʼ ta chik xnaʼ.a Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë rma ri apóstol Pablo kʼo mul xnaʼ chë majun ta rqʼij. Chqä xtqatzʼët achkë xtoʼö ryä rchë ma kan ta kowan chik xbʼison y achkë ütz nqaʼän röj taq najin nqbʼison.

¿ACHKË XBʼANÖ CHE RÄ PABLO CHË KʼO MUL KOWAN XBʼISON?

4. ¿Achkë jun xbʼanö che rä Pablo chë itzel xnaʼ?

⁴ Ri xeruʼän ojer. Taq majanä ttok cristiano, Pablo —ri nbʼix wä Saulo che rä—, kʼo jojun ma ütz ta xeruʼän, rma riʼ taq xqʼax ri tiempo kan itzel xnaʼ taq xquʼ rij riʼ. Jun ejemplo. Ryä kan ütz xtzʼët taq xkamsäx Esteban (Hech. 7:58; 8:1). Chqä xyaʼ kʼayewal pa kiwiʼ ye kʼïy cristianos chqä kan itzel rnaʼoj xuʼän kikʼë (Hech. 8:3; 26:9-11).

5. ¿Achkë xnaʼ Pablo taq xquʼ rij ri xeruʼän ojer?

⁵ Taq ri apóstol Pablo xok cristiano, ryä kan itzel xnaʼ taq xquʼ rij ri xeruʼän ojer. Y rkʼë jbʼaʼ taq xeqʼax ri jnaʼ kan más na chik xtiʼon che rä. Tqaquʼ rij ya reʼ. Chpan ri jnaʼ 55, taq xtzʼibʼaj ri naʼäy carta chkë ri cristianos aj Corinto, xuʼij: «Ma taqäl ta chwij nbʼix apóstol chwä, rma xa xenyaʼ kʼayewal pa kiwiʼ ri rsamajelaʼ Dios» (1 Cor. 15:9). Jun 5 jnaʼ chrij riʼ, chpan ri Wuj chkë ri Efesios, Pablo xuʼij chë yë ryä ri majun ta más rqʼij chkikojöl ri apóstoles (Efes. 3:8). Y chpan jun chkë ri wuj ri xtzʼibʼaj äl che rä Timoteo, ryä xuʼij chë taq majanä ttok cristiano, xyöqʼ Dios, xyaʼ kʼayewal pa rwiʼ rtinamit chqä kowan xnaʼ riʼ (1 Tim. 1:13). ¿Achkë komä xnaʼ Pablo taq xerchʼaʼej ri congregaciones y xerïl jojun cristianos ri xyaʼ kʼayewal pa kiwiʼ, o xerïl kichʼalal ri cristianos riʼ?

6. ¿Achkë chik jun xbʼanö che rä Pablo chë xtäj poqän? (Tatzʼetaʼ chqä ri nota).

⁶ Jun kʼix pa rchʼakul. Pablo xuʼij chë kʼo jun xbʼanö che rä chë kowan xtäj poqän y xjnamaj rkʼë jun kʼix ri kʼo pa rchʼakul (2 Cor. 12:7). Ryä ma xuʼij ta si jun yabʼil xrïl o jun nüm bʼis, ye kʼa rkʼë rtzij xkʼüt chë kowan xtäj poqän.b

7. ¿Achkë xnaʼ Pablo rma ri mak kʼo qa chrij? (Romanos 7:18, 19).

⁷ Ri mak kʼo qa chrij. Pablo xkʼatzin xtäj rqʼij rchë ri mak kʼo qa chrij ma xchʼakon ta chrij (taskʼij Romanos 7:18, 19). Tapeʼ ryä nrajoʼ wä nuʼän ri ütz, ri mak kʼo qa chrij nuʼän wä che rä chë xa yë ri ma ütz ta nuʼän. Ryä xuʼij chë najin wä nutäj rqʼij rchë nuʼän ri ütz, ye kʼa xuʼij chqä chë kan kwest xuʼän chwäch (1 Cor. 9:27). Kantzij na wä chë kan itzel xnaʼ taq kʼo ma ütz ta xeruʼän tapeʼ rtjon pä chik rqʼij rchë ma yeruʼän ta chik.

¿ACHKË XTOʼÖ PABLO RCHË MA XBʼISON TA CHIK?

8. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xuʼän Pablo rchë ma xuʼän ta chik ri ma ütz ta?

⁸ Ri cartas ri xertzʼibʼaj qa Pablo, nkikʼüt chë ryä nuquʼ wä rij achkë rbʼanik ri loqʼoläj rchqʼaʼ Dios nkowin wä nutoʼ ryä chqä yertoʼ nkʼaj chik cristianos rchë ma nkiʼän ta ri ma ütz ta (Rom. 8:13; Gál. 5:16, 17). Pablo chqä kan kʼïy mul xuʼij chkë ri cristianos achkë riʼ ri ma ütz ta nkirayij chqä ma ütz ta nkiʼän, rchë ke riʼ kan ütz yetzʼet rma Jehová (Gál. 5:19-21, 26). Rkʼë jbʼaʼ ryä kan nuquʼ wä rij achkë ma ütz ta yeruʼän, nukanuj wä rnaʼoj chpan ri Loqʼoläj taq Wuj y nuquʼ wä rij achkë rbʼanik nuqʼät riʼ rchë ma nuʼän ta chik ri ma ütz ta. Nqkowin nqaʼij chë ryä kan xsmajij pa rkʼaslemal ri naʼoj ri xyaʼ chkë nkʼaj chik.

9, 10. ¿Achkë xtoʼö rchë Pablo rchë ma xbʼison ta chik? (Efesios 1:7; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁹ Tapeʼ Pablo kʼo mul kowan xbʼison, ryä kʼo kʼïy xbʼanö che rä chë kiʼ rkʼuʼx xuʼän. Tqaquʼ rij ya reʼ. Ryä kan kiʼ rkʼuʼx xuʼän taq rchiʼil xkitzjoj che rä achkë ütz najin yebʼan pa taq congregaciones (2 Cor. 7:6, 7). Chqä kan kiʼ rkʼuʼx xnaʼ rma xejeʼ ütz taq ramigos (2 Tim. 1:4). Y kan jaʼäl xnaʼ rma rtaman wä chë ütz xtzʼet rma Jehová chqä xkowin xyaʼ rqʼij «rkʼë jun chʼajchʼöj» conciencia (2 Tim. 1:3). Yajün taq kʼo wä pacheʼ chlaʼ Roma xuʼij ya reʼ chkë ri cristianos: «Ronojel mul kiʼ ikʼuʼx tinaʼ rma ri Ajaw» (Filip. 4:4). Xa ta jun kowan nbʼison, ¿tapeʼ chë ma ta yeruʼij re tzij reʼ? Taq Pablo kʼo wä jun nuquʼ ri xa nuʼän che rä chë nbʼison, ryä chanin nresaj wä äl ya riʼ pa rjolon chqä nuquʼ wä rij jun ri nbʼanö che rä chë kiʼ rkʼuʼx nuʼän.

¹⁰ Jun chik ri xtoʼö rchë Pablo rchë ma xbʼison ta chik, ya riʼ xquʼ rij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk. Ryä xnatäj che rä chë Jehová kowan nrajoʼ y rma riʼ xyaʼ Rkʼajol pa kamïk (Gál. 2:20; taskʼij Efesios 1:7). Rma xuʼän riʼ, xyaʼ chwäch ran chë, rma rkamik Jesús, Jehová xküy yän rmak chqä chë ronojel mul xtuʼän riʼ (Rom. 7:24, 25). Tapeʼ Pablo kʼo ma ütz ta xeruʼän ojer chqä xa kʼo qa mak chrij, ryä xkowin kan kiʼ rkʼuʼx xyaʼ rqʼij Dios (Heb. 9:12-14).

11. ¿Achkë rma kan nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx ri xqʼaxaj Pablo?

¹¹ Achiʼel xbʼanatäj rkʼë Pablo, rkʼë jbʼaʼ röj chqä najin nqatäj qaqʼij rchë nqaqʼät qiʼ rkʼë ri yeqaquʼ, rkʼë ri yeqaʼän o rkʼë ri yeqaʼij. Y rkʼë jbʼaʼ nqaʼij chqä ya reʼ: «¡Jyuʼ nwäch!». Jun qachʼalal ixöq ri kʼo wä 26 rjnaʼ, ri Elizac rbʼiʼ, xuʼij: «Kan kowan nukʼuqbʼaʼ nkʼuʼx taq nquʼ rij ri xqʼaxaj Pablo. Kan jaʼäl nnaʼ ntamaj chë ma xa xuʼ ta rïn ke riʼ nnaʼ. Ya riʼ nunataj chwä chë Jehová najin nutzʼët achkë nkiqʼaxaj ri nkiyaʼ rqʼij». Tqatzʼetaʼ komä achkë ütz nqaʼän rchë njeʼ jun chʼajchʼöj qaconciencia chqä rchë ronojel mul kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, achiʼel xuʼän Pablo, tapeʼ kʼo mul kʼo yepë pa qajolon ri xa nkiʼän chqë chë nqbʼison.

¿ACHKË XTQTOʼÖ RCHË MA XTQBʼISON TA CHIK?

12. ¿Achkë nkʼatzin ma nqayaʼ ta qa rbʼanik rchë ronojel mul kiʼ qakʼuʼx nqaʼän?

¹² Ma tqayaʼ ta qa rbʼanik jontir ri yojkitoʼ rchë más jnan nuʼän qawäch rkʼë Jehová. Si röj nqakanuj rbʼanik rchë más jnan nuʼän qawäch rkʼë Dios, ya riʼ xtqrtoʼ rchë yë ri ütz xtqaquʼ. Tqaquʼ rij ya reʼ. Taq röj nqatzʼët na achkë yeqatäj, nqaʼän ejercicio chqä nqwär ri horas ri nkʼatzin chqë, ya riʼ nqrtoʼ rchë más kiʼ qakʼuʼx nqaʼän. Ke riʼ chqä nqanaʼ taq nqaskʼij rwäch qaBiblia ronojel qʼij, nq·el pa predicación, nqatjoj äl qiʼ taq nqbʼä pa qamoloj chqä nqaʼän comentar. Röj kan kiʼ qakʼuʼx nqanaʼ taq nqaʼän riʼ. Rma riʼ si ma nqayaʼ ta qa rbʼanik, ya riʼ xtqrtoʼ rchë yë ri ütz xtqaquʼ pa rkʼexel nqaquʼ rij ri xa nuʼän chqë chë nqbʼison (Rom. 12:11, 12).

13, 14. Rma jojun qachʼalal ma kiyaʼon ta qa ryaʼik rqʼij Jehová, ¿achkë rbʼanik yertoʼon ya riʼ?

¹³ Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë Juan. Taq ryä kʼo wä 39 rjnaʼ, xbʼix che rä chë kʼo cáncer che rä. Pa naʼäy, ryä kan kwest xnaʼ chqä xbʼison. Juan xuʼij: «Kan itzel xinnaʼ rma ma kan ta jaruʼ njnaʼ y xinwïl ri itzel yabʼil riʼ». Chqä, ryä chqä rxjayil kʼo wä jun kalkʼwal ri oxiʼ rjnaʼ. ¿Achkë xtoʼö Juan rchë ma xyaʼ ta qa riʼ pa bʼis? Ryä xuʼij: «Tapeʼ xkʼis wchqʼaʼ, xinkanuj rbʼanik rchë rïn chqä nfamilia ma xqayaʼ ta qa ryaʼik rqʼij Jehová. Tapeʼ kʼo mul kwest xuʼän chqawäch, xqbʼä pa qamoloj, xq·el chutzjoxik le Biblia chqä xqayaʼ rqʼij Jehová pa qachoch; röj xqatäj qaqʼij rchë xqaʼän riʼ». Chqä xuʼij: «Pa naʼäy, rkʼë jbʼaʼ kan ma nanmaj ta ri najin nbʼanatäj awkʼë, ye kʼa chrij riʼ natzʼët achkë rbʼanik Jehová nuyaʼ pä awchqʼaʼ chqä nukʼüt chawäch chë kowan yatrajoʼ, y ya riʼ nbʼanö chawä chë ma yabʼison ta chik. Jehová nkowin nuyaʼ qachqʼaʼ jontir, y nbʼij riʼ rma kan ntzʼeton ya riʼ pan kʼaslemal».

¹⁴ Ya Eliza, ri xqatzjoj qa chpan ri peraj 11, nuʼij: «Taq rïn yibʼä pa qamoloj chqä ntjoj wiʼ chrij le Biblia pa nyonïl, más nyaʼ chwäch wan chë Jehová yirkʼoxaj chqä kowan yirajoʼ. Ya riʼ nbʼanö chwä chë kiʼ nkʼuʼx nnaʼ». Y Nolan, jun ukʼwäy bʼey rchë circuito aj África, nuʼij achkë ntoʼö rchë ryä chqä rxjayil, ri Diane rbʼiʼ. Nolan nuʼij: «Nqatäj qaqʼij rchë ma nqayaʼ ta qa ryaʼik rqʼij Jehová tapeʼ kʼo mul xa najin nqbʼison. Jehová ronojel mul nukʼüt chqawäch chë najin nqrtoʼ pä rchë pa rbʼeyal nqatzʼët ri najin nqaqʼaxaj. Chqä nqatäj qaqʼij rchë ma nqamestaj ta chë Jehová kan xtqrtoʼ pä chqä xtyaʼ utzil pa qawiʼ. Ma qataman ta achkë rbʼanik xtuʼän riʼ, ye kʼa qayaʼon chwäch qan chë kan xtuʼän».

15. Tayaʼ jun ejemplo rchë nakʼüt achkë más nkʼatzin nqaʼän rchë ma nchʼakon ta ri bʼis chqij.

¹⁵ Rchë ma nqbʼison ta chik, rkʼë jbʼaʼ ma xa xuʼ ta nkʼatzin nqaʼän ri xqatzʼët yän qa; rkʼë jbʼaʼ kʼo chik jun nkʼatzin nqaʼän. Tqaquʼ rij ya reʼ. Tqabʼanaʼ che rä chë kowan najin ntiʼon qij. Jun ri nqtoʼö jbʼaʼ ya riʼ ronojel qʼij nqbʼiyïn chwäch. Ye kʼa rchë ma ntiʼon ta chik qij, kʼo chik jun nkʼatzin nqaʼän. Rkʼë jbʼaʼ nkʼatzin nqakʼutuj qatoʼik che rä jun doctor. Ke riʼ chqä jbʼaʼ nkʼatzin nqaʼän taq kʼo jun nbʼanö chqë chë nqbʼison. Rkʼë jbʼaʼ nkʼatzin nqakanuj más qanaʼoj chpan le Biblia chqä chpan qapublicaciones, o nqtzjon rkʼë jun qachʼalal ri kan jnan rbʼanon rwäch rkʼë Jehová. Tqatzʼetaʼ achkë jojun ütz nqaʼän.

16. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqatzʼët achkë nbʼanö chqë chë nqbʼison o nchʼpü qakʼuʼx? (Salmo 139:1-4, 23, 24).

¹⁶ Tqaʼij che rä Jehová chë tqrtoʼ pä rchë nqʼax chqawäch achkë nkʼatzin chqë. Ri rey David rtaman wä chë Jehová kan rtaman rwäch, rma riʼ xuʼij che rä chë ttoʼ pä rchë nutzʼët achkë najin nbʼanö che rä chë nchʼpü rkʼuʼx (taskʼij Salmo 139:1-4, 23, 24). Röj chqä ütz nqaʼij che rä Jehová chë tqrtoʼ pä rchë nqatzʼët achkë najin nbʼanö chqë chë nqbʼison y achkë ütz nqaʼän rchë kiʼ chik jmul qakʼuʼx nqaʼän. Chqä ütz nqaquʼ rij ya reʼ: «¿Achkë najin nbʼanö chwä chë nchʼpü nkʼuʼx? ¿Kʼo komä jun ri ronojel mul nuʼän chwä chë yibʼison? ¿Xa xuʼ chik ya riʼ nquʼ rij y ma nwesaj ta äl pa njolon?».

17. Taq nqatjoj qiʼ chrij le Biblia pa qayonïl, ¿achkë temas ütz nqakanuj más qanaʼoj chrij?

¹⁷ Tqakanuj más qanaʼoj chrij ri najin nqaqʼaxaj. Jantäq ütz nqakanuj más naʼoj chrij rnaʼoj Jehová. Ke riʼ jbʼaʼ xuʼän ri apóstol Pablo. Ryä kowan xtoʼ ri xquʼ rij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk chqä rbʼanik xkuy rma Jehová. Ke riʼ chqä ütz nqaʼän röj. Ye kʼo qatoʼik achiʼel ri Guía de estudio para los testigos de Jehová chqä ri Índice de las publicaciones Watch Tower rchë nqakanuj más qanaʼoj chrij rbʼanik nupoqonaj qawäch Jehová, chrij rbʼanik nqrküy chqä chrij rbʼanik nqrajoʼ. Tqabʼanaʼ jun qalista kichë ri artículos ri nqatzʼët röj chë yekʼatzin chqë, tqayaʼ akuchï ma kwest ta nuʼän chqawäch nqïl y tqaskʼij ri artículos riʼ taq kʼo yepë pa qajolon ri xa nkiʼän chqë chë nqbʼison. Chqä, tqatzʼetaʼ achkë rbʼanik nqasmajij ri naʼoj nqatamaj qa (Filip. 4:8).

18. ¿Achkë toʼoyon kichë jojun qachʼalal?

¹⁸ Ya Eliza, ri xqatzjoj yän qa, xyaʼ chwäch nutamaj más chrij rkʼaslemal Job. Ryä nuʼij: «Rïn nnaʼ chë ri xqʼaxaj Job xa jnan jbʼaʼ rkʼë ri najin nqʼaxaj rïn. Ryä kan xkejqaj kiʼ ri kʼayewal xrïl y, tapeʼ ma rtaman ta wä achkë rma najin nutäj poqän, majun bʼëy xyaʼ ta qa xkʼutuj rtoʼik che rä Jehová, yajün taq xnaʼ chë majun ta chik rma kʼäs» (Job 42:1-6). Ya Diane, ri xqatzjoj qa chpan ri peraj 14, nuʼij: «Wachjil chqä rïn jnan najin nqatjoj qiʼ chrij ri libro Acerquémonos a Jehová. Kan kowan nqtyoxin che rä Jehová rma nqrtoʼ pä rchë yejeʼ más ütz taq naʼoj qkʼë. Taq itzel nunaʼ qan rma kʼo akuchï nqsach wä, nqatäj qaqʼij rchë nqaquʼ chë Jehová achiʼel ta tzʼyül qkʼë, nqrtjoj y nqrtoʼ rchë yejeʼ ütz taq naʼoj qkʼë. Ya riʼ nbʼanö chë más jnan nuʼän qawäch rkʼë» (Is. 64:8).

NQKOWIN KIʼ QAKʼUʼX NQAʼÄN

19. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xtqanaʼ jojun qʼij, ye kʼa achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?

¹⁹ Tapeʼ nqchʼö rkʼë Jehová, nq·el chutzjoxik le Biblia, nqbʼä pa qamoloj, nqaʼän comentar chqä nqakanuj más qanaʼoj chrij ri najin nqaqʼaxaj, kʼo qʼij xa xtqbʼison, achiʼel xbʼanatäj rkʼë Pablo. Ye kʼa rkʼë rtoʼik Jehová, xtqkowin xtqesaj äl pa qajolon jontir ri xtyaʼö bʼis chqë. Y ütz nqayaʼ chwäch qan chë kʼo más xtbʼanö chqë chë kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän chwäch ri xtbʼanö chqë chë xtqbʼison, rma qataman chë jnan rbʼanon qawäch rkʼë Jehová y nqkowin nqayaʼ rqʼij rkʼë jun chʼajchʼöj conciencia.

20. ¿Achkë riʼ ri ronojel mul nqajoʼ nqaʼän?

²⁰ Tqabʼanaʼ jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë ma nqbʼison ta chik o rchë ma itzel ta chik nunaʼ qan rma ri xeqaʼän ojer, rma ri kʼayewal qlon o rma xa kʼo akuchï nqsach wä. Jehová xtqrtoʼ pä rchë ma ke riʼ ta chik xtqanaʼ (Sal. 143:10). Y qayoʼen chik ri qʼij taq majun ta chik jun xtbʼanö chqë chë xtqbʼison. Chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew, ronojel qʼij ri xtqkatäj majun ta chik jun xtbʼanö chqë chë xtchʼpü qakʼuʼx. ¡Röj kan kiʼ qakʼuʼx xtqayaʼ rqʼij qaDios Jehová!