¿Achkë rma xkʼatzin xqkol?

1, 2. ¿Achkë rma nkʼatzin nqkol? (Romanos 7:22-24; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

TQABʼANAʼ che rä chë ntzaq jun mamaʼ jay y kʼo jun winäq nkanaj qa chuxeʼ. Ri winäq riʼ ma nkäm ta, ye kʼa qʼatäl qa chuxeʼ jay y nkʼatzin rtoʼik rchë nesäx pä. Ryä majun ta achkë nkowin nuʼän, rma riʼ nuräq rchiʼ rchë nukʼutuj rtoʼik y nuyoʼej chë kʼo jun xtapon chutoʼik.

² Röj chqä achiʼel ta yoj qʼatäl qa chuxeʼ jun mamaʼ jay. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Taq Adán ma xnmaj ta rtzij Dios, ryä xok ajmak. Y rma jontir yoj ralkʼwal ryä, jontir kʼo qa mak chqij. Nqkowin nqaʼij chë achiʼel ta yoj kʼo qa chuxeʼ ri mak y nkʼatzin chë kʼo jun nqkolö pa rqʼaʼ. Chpan ri Wuj chkë ri Romanos, ri apóstol Pablo xuʼij achkë qaqʼaxan jontir (taskʼij Romanos 7:22-24). Ryä xkʼutuj ya reʼ: «¿Achkë xkikolö chwäch re chʼakulaj reʼ ri xa pa kamïk najin yirkʼwaj wä?». Pablo xnaʼ chë ma nkowin ta nuköl riʼ pa rqʼaʼ ri mak ri xyaʼ qa Adán chrij, rma ri mak riʼ xa xtuʼän che rä chë kʼo jun qʼij xtkäm (Rom. 6:23). Y röj chqä ke riʼ najin nbʼanatäj qkʼë, rma riʼ nkʼatzin nqkol.

3. ¿Achkë utzil nqïl rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk?

³ Taq Pablo xuʼij yän achkë xnaʼ chqä achkë najin nuqʼaxaj, ryä kʼo jun xuʼij ri kan nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx. Kan xa xuʼ xkʼutuj «¿Achkë xkikolö chwäch re chʼakulaj reʼ ri xa pa kamïk najin yirkʼwaj wä?», ryä kan rkʼë ronojel ran xuʼij chik: «¡Rïn ntyoxij che rä Dios rma xtksaj ri Qajaw Jesucristo rchë xtuʼän riʼ!» (Rom. 7:25). Pablo najin wä ntzjon chrij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk. Ri rkamik Jesús nuʼän chë 1) nkuy qamak, 2) ntel qa ri mak chqij y 3) jnan chik jmul nuʼän qawäch rkʼë Dios. Ri xtqtzjon chkij re oxiʼ naʼoj reʼ xtqrtoʼ rchë más xtqajoʼ ri «Dios ri rbʼanon chë kʼo ütz qayoʼen apü» chqä más xtqtyoxin che rä Jesús, ri «xtöj ri najowatäj rchë xqrköl» (Rom. 15:13; Col. 1:14).

NUʼÄN CHË NKUY QAMAK

4, 5. ¿Achkë rma xkʼatzin chë Jesús xyaʼ rkʼaslemal pa kamïk? (Eclesiastés 7:20).

⁴ Xkʼatzin chë Jesús xyaʼ rkʼaslemal pa kamïk rchë nkuy qamak. Jontir röj winäq xa kʼo qa mak chqij, rma riʼ nqmakun (taskʼij Eclesiastés 7:20). Kʼo jojun mak más ye nmaʼq chkiwäch nkʼaj chik. Jun ejemplo. Rpixaʼ Moisés nuʼij wä chë, si jun israelita nukanuj rkʼexel rkʼlaj o nkamsan, kʼo wä chë nkamsäx (Lev. 20:10; Núm. 35:30, 31). Ye kʼa, ye kʼo chik nkʼaj mak ri ma kan ta ye nmaʼq, tapeʼ ke riʼ ma ütz ta yeqaʼän. Ri salmista David xuʼij: «Xtinchajij na wiʼ rchë ma xkimakun ta rkʼë waqʼ» (Sal. 39:1). Achiʼel nqatzʼët, yajün rkʼë ri yeqaʼij nqmakun (Sant. 3:2).

⁵ Tqaquʼ rij ri xqaʼij chqä ri xqaʼän ojer. ¿Kʼo komä jun xqaʼij y komä nqaquʼ «Más ütz ma ta xinbʼij»? ¿Kʼo komä jun xqaʼän ri kan itzel nunaʼ qan rma xqaʼän? Tqajoʼ chë manä, jontir kʼo chë nqaʼij chë kʼo qabʼin y kʼo qabʼanon ri ma ütz ta. Le Biblia nuʼij: «Si nqaʼij ‹Majun ta qamak›, xa najin nqaqʼöl qa qiʼ y najin nqakʼüt chë ri kantzij taq naʼoj ma ye aponäq ta pa qan» (1 Juan 1:8).

6, 7. ¿Achkë nbʼanö chë Jehová nkowin nuküy qamak? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁶ Jehová kan pa rbʼeyal nuʼän che rä jontir, rma riʼ chwäch ryä kʼo jun nkʼatzin ntoj rchë nuküy qamak. Ri xyaʼ ryä rchë xtöj ri najowatäj chqä xqrköl, ya riʼ rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk (Efes. 1:7). Ye kʼa ¿ntel chë tzij riʼ chë, rma Jehová nkowin nuküy qamak, kan chaq ütz che rä chë nqmakun chwäch? Manä, ma ke riʼ ta. Ryä ma chaq ütz ta che rä chë nqmakun chwäch (Is. 59:2).

⁷ Rpixaʼ Moisés nuʼij wä chë ri israelitas nkʼatzin yekikamsaj chköp chqä yekiporoj chwäch Jehová rchë nkuy kimak (Lev. 4:27-31; 17:11). Ri sacrificios riʼ xa xuʼ xkikʼüt ri xuʼän Jesús qmä röj y achkë utzil nqïl rma riʼ. Ri rkamik Jesús ya riʼ nbʼanö chë Jehová nkowin nuküy qamak. Chpan jun carta ri xtzʼibʼaj äl ri apóstol Pablo chkë ri cristianos aj Corinto, ryä xuʼij chë rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk kan kowan rqʼij. Chqä, taq xuʼij yän chkë ri cristianos achkë jojun ma ütz ta xekiʼän ojer, xuʼij: «Komä xixchʼajchʼobʼëx yän, yïx loqʼoläj chik chwäch Dios, chqä pa rbʼiʼ ri Qajaw Jesucristo y rkʼë ri loqʼoläj rchqʼaʼ qaDios bʼin chik chiwij chë ikʼwan jun chöj kʼaslemal» (1 Cor. 6:9-11).

8. ¿Achkë ütz nqaquʼ apü loman nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús re jnaʼ reʼ?

⁸ Loman nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús re jnaʼ reʼ, tqajamaʼ qawäch rchë nqaquʼ achkë rbʼanik nqrtoʼ ri nqatamaj chë Jehová nuküy qamak. Jun ejemplo. Rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, röj majun rma yeqanataj ri mak xeqaʼän ojer rma ya xqatzolij yän qiʼ. ¿Y si kwest nuʼän chqawäch nqanmaj chë Jehová xküy yän qamak? Rkʼë jbʼaʼ nqaʼij: «Tapeʼ Jehová xirküy yän, rïn ma yikowin ta nmestaj ri xinbʼän». Ye kʼa tnatäj chqë chë pa rqʼaʼ Jehová kʼo wä rchë nuküy qamak, y ryä ryaʼon uchqʼaʼ pa rqʼaʼ Rkʼajol rchë nuqʼät tzij pa qawiʼ. Jehová ma pa qaqʼaʼ ta röj ryaʼon wä qa rchë nqaʼij achkë winäq taqäl chrij nkuy rma ryä y achkë manä. Le Biblia nuʼij: «Si yoj kʼo pa saqïl, [...] rkikʼel Jesús, ri Rkʼajol [Dios], achiʼel ta nuchʼäj äl jontir qamak» (1 Juan 1:6, 7). Röj ütz nqanmaj re naʼoj reʼ achiʼel ye qanman ri nkʼaj chik naʼoj ri ye kʼo pa Biblia. Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk ya riʼ nbʼanö chë Jehová nuküy qamak y, achiʼel nuʼij pa Rchʼaʼäl, ryä ma nukʼewaj ta nkyun (Sal. 86:5).

NUʼÄN CHË NTEL QA RI MAK CHQIJ

9. ¿Achkë ntel chë tzij ri tzij mak? (Salmo 51:5 chqä ri nota).

⁹ Chpan le Biblia, ri tzij mak ma xa xuʼ ta ntzjon chrij taq kʼo ma ütz ta yeqaʼän, ntzjon chqä chrij ri mak ri qakʼamon pä chik kan xa xuʼ nqaläx (taskʼij Salmo 51:5 chqä ri nota). Ri mak riʼ ma xa xuʼ ta nuʼän chqë chë kʼo ma ütz ta yeqaʼän, xa nuʼän chqä chë nqyawäj, nqrjïx chqä nqkäm. Rkʼë ya reʼ nqʼax chqawäch achkë rma jun ti neʼy rkʼë jbʼaʼ nyawäj chqä nkäm tapeʼ majun ta mak rbʼanon, o achkë rma jontir —ütz o ma ütz ta qanaʼoj— nqatäj poqän chqä nqkäm. Ri mak xyaʼ qa Adán chqij ya riʼ nbʼanö chqë chë jontir nqqʼax chwäch ya riʼ.

10. ¿Achkë xkinaʼ Adán y Eva taq xemakun chqä xeʼok ajmakiʼ?

¹⁰ Tqaquʼ rij achkë xkinaʼ Adán y Eva taq xemakun chqä xeʼok ajmakiʼ. Kan xa xuʼ xkiqʼäj rtzij Dios —ri «tzʼibʼatäl qa pa kan»— kʼo jojun xkinaʼ ri majun bʼëy kinaʼon ta (Rom. 2:15). Ryeʼ xkinaʼ chë kʼo jun xjalatäj pa kan, rma riʼ xkinaʼ chë nkʼatzin nkiküch jojun peraj che rä kichʼakul chqä chë nkʼatzin nkewaj kiʼ chwäch Dios (Gén. 3:7, 8). Ya riʼ ri naʼäy mul xtiʼon kan, xchʼpü kikʼuʼx, xkixiʼij kiʼ chqä xekʼïx. Jontir ri xkinaʼ ri qʼij riʼ ya riʼ chqä xkinaʼ jontir ri jnaʼ ri xekʼaseʼ (Gén. 3:16-19).

11. ¿Achkë nbʼanatäj qkʼë rma xa kʼo qa mak chqij?

¹¹ Rma jontir xa yoj ajmakiʼ, nqanaʼ chqä ri xkinaʼ Adán y Eva. Ri mak kʼo qa chqij ya riʼ nbʼanö chqë chë nqatäj poqän chqä nchʼpü qakʼuʼx. Y, tapeʼ nqakanuj rbʼanik rchë más ütz nqbʼä pa qakʼaslemal chqä ma yeqïl ta kʼayewal, kʼo jojun ri ma xtqkowin ta xkeqaʼän. Le Biblia nuʼij chë jontir winäq —y ma xa xuʼ ta jojun— «xyaʼöx jun kikʼaslemal ri xa nchaʼ chiʼ» (Rom. 8:20). Tqaquʼ na peʼ rij ya reʼ. Ri winäq kikanun rbʼanik rchë ma ntzʼilbʼisäx ta chik le Rwachʼlew, rchë ma yejeʼ ta chik alqʼomaʼ chqä rchë ma yekamsäx ta chik ri winäq. Chqä, kitjon kiqʼij rchë jontir winäq njeʼ kikʼë ri nkʼatzin chkë chqä rchë ma njeʼ ta chik chʼaʼoj. Ye kʼa ¿achkë bʼanatajnäq? Tapeʼ kʼo jbʼaʼ ütz kibʼanon, ma ye kowinäq ta chrij jontir ri nkajoʼ. Ye kʼa röj, matyox che rä rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, qayoʼen jun ütz kʼaslemal chqawäch apü.

12. Rma Jesús xyaʼ rkʼaslemal pa kamïk, ¿achkë qayoʼen chqawäch apü?

¹² Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nqrtoʼ rchë nqayaʼ chwäch qan chë «ri winäq xkekolotäj chwäch jun chʼakulaj ri xa nkäm» (Rom. 8:21). Reʼ ntel chë tzij chë, taq yoj kʼo chik chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew chqä majun ta chik mak chqij, ma xtqatäj ta chik poqän rma jun yabʼil, ma xtqrjïx ta chik chqä majun ta chik jun xtbʼanö chqë chë xtqbʼison. Chqä, rma ma xtqaʼän ta chik jun ri ma ütz ta, majun ta chik jun xtbʼanö chqë chë itzel xtqanaʼ, xtchʼpü qakʼuʼx, xtqaxiʼij qiʼ o xtqkʼïx. Y, ma xa xuʼ ta riʼ, chuxeʼ rqʼatbʼäl tzij Jesús, ri «Qʼatöy Tzij ri nesan chʼaʼoj» chqä ri xkolö qchë, xtqkowin xtqaʼän kwent le Rwachʼlew chqä ma xtjeʼ ta chik chʼaʼoj chqawäch (Is. 9:6, 7).

13. ¿Achkë más nqkowin nqaquʼ rij loman nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús?

¹³ Tqaquʼ rij achkë rbʼanik xtuʼän qakʼaslemal taq majun ta chik mak chqij. Ronojel qʼij kan kiʼ qakʼuʼx xtqkatäj chqä ma xtchʼpü ta chik qakʼuʼx chë röj o qachʼalal xtqaqʼaxaj wayjal, xtqyawäj o xtqkäm. Yajün komä nqkowin chqä kiʼ qakʼuʼx nqaʼän taq «nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri utzil ri qayoʼen apü», rma qataman chë «ri qayoʼen apü, ri kan qakʼuqbʼan qakʼuʼx chë xtbʼanatäj nqrtoʼ rchë ma nuʼän ta kaʼiʼ qan rma ntok kan achiʼel jun ancla» (Heb. 6:18, 19). Achiʼel jun ancla nutoʼ jun barco rchë ma nbʼä ta chuxeʼ yaʼ, ri nqaquʼ rij ri kʼaslemal qayoʼen apü nqrtoʼ rchë nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Dios chqä rchë nqaköchʼ xa bʼa achkë kʼayewal. Qayaʼon chwäch qan chë Jehová «nuyaʼ rajäl rkʼexel chkë ri winäq ri nkitäj kiqʼij chukanuxik» (Heb. 11:6). Achiʼel nqatzʼët, rma Jesús xyaʼ riʼ pa kamïk qmä röj, jontir nqkowin kiʼ qakʼuʼx nqaʼän komä chqä xtqkowin xtqïl jun ütz kʼaslemal chqawäch apü.

NUʼÄN CHË JNAN CHIK JMUL NUʼÄN QAWÄCH RKʼË DIOS

14. Taq Adán y Eva xemakun, ¿achkë xbʼanatäj rkʼë qachbʼilanïk rkʼë Jehová, y achkë rma?

¹⁴ Kan xa xuʼ xemakun Adán y Eva, ri winäq ma jnan ta chik xuʼän kiwäch rkʼë Dios (Col. 1:21). Ye kʼa ma xa xuʼ ta riʼ, le Biblia nuʼij chë jontir winäq achiʼel ta xeʼok rkʼulel ryä (Rom. 8:7, 8). ¿Achkë rma? Rma Jehová majun ta mak chrij y, rma kan pa rbʼeyal nuʼän che rä jontir, ma ütz ta nutzʼët ri mak. Jun chkë ri xtzʼibʼan le Biblia xuʼij ya reʼ che rä Dios: «Ri rnaqʼ awäch rït kan ye loqʼoläj y rma riʼ ma naköchʼ ta natzʼët ri ma ütz ta chqä ri itzelal» (Hab. 1:13). Achiʼel nqatzʼët, ri mak xuʼän chë Dios chqä ri winäq achiʼel ta xjeʼ jun mamaʼ swan chkikojöl. Majun ta jun chqë röj nkowin ta jnan nuʼän rwäch rkʼë Jehová si majun ta jun puente ri nqrtoʼ rchë nqjelun rkʼë. Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk ya riʼ ri puente ri nqrtoʼ rchë jnan chik jmul nuʼän qawäch rkʼë Dios.

15. ¿Achkë rma nqaʼij chë rkamik Jesús xuʼän chë Jehová xkowin jnan chik jmul xuʼän rwäch kikʼë ri winäq?

¹⁵ Le Biblia nuʼij chë Jesús «xok jun sacrificio ri xuʼän chë jnan chik jmul xuʼän qawäch rkʼë Dios chqä xtöj qamak» (1 Juan 2:2). ¿Achkë rma rkamik Jesús xkowin xuʼän riʼ? Rma chwäch Jehová, ri kan pa rbʼeyal nuʼän che rä jontir, ya riʼ wä nkʼatzin nbʼan rchë nkowin yerkʼän chik jmul ri winäq rchë jnan nuʼän rwäch kikʼë (Rom. 3:23-26). Yajün taq Jesús majanä tyaʼ rkʼaslemal pa kamïk, Jehová xkowin xuʼij chkij jojun winäq ri xkiyaʼ rqʼij chë xkikʼwaj jun chöj kʼaslemal chwäch (Gén. 15:1, 6). ¿Achkë rma? Rma rtaman wä chik chë Rkʼajol xtyaʼ riʼ pa kamïk rchë xttöj kimak ri winäq (Is. 46:10). Achiʼel nqatzʼët, ri xuʼän Jesús qmä röj nuʼän chë nqkowin nq·ok chik jmul ramigos Dios.

16. ¿Achkë chik jun ütz nqaquʼ rij loman nqajan pä ri qʼij taq xtqanataj rkamik Jesús? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁶ Tqaquʼ rij achkë utzil qlon pa qakʼaslemal rma jnan chik jmul rbʼanon qawäch rkʼë Dios. Jojun ejemplos. Röj nqkowin nqaʼij «Qatat» che rä Jehová, achiʼel xkʼüt qa Jesús chqawäch (Mat. 6:9). Y rkʼë jbʼaʼ chaq taqïl nqkowin nqaʼij chë Dios ya riʼ qamigo. Ye kʼa taq nqaʼij «Qatat» o «qamigo» che rä Jehová, nkʼatzin nqaqasaj qiʼ. ¿Achkë rma? Rma xa kʼo qa mak chqij. Ma tqamestaj ta chë, ma ta Jesús xyaʼ riʼ pa kamïk qmä röj, ma ta nqkowin nqjelun rkʼë Jehová chqä nq·ok ramigos. Jehová xksaj Jesús, «ri xbʼiyïn rkikʼel chwäch cheʼ», rchë xkowin xerkʼän chik jmul jontir, «rchë ke riʼ jnan chik jmul nuʼän kiwäch rkʼë» (Col. 1:19, 20). Rma riʼ jontir nqkowin nq·ok ramigos Jehová tapeʼ xa kʼo qa mak chqij.

NUKʼÜT CHË JEHOVÁ KOWAN NQRAJOʼ

17. ¿Achkë rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chë Jehová kowan nqrajoʼ? (Efesios 2:4, 5).

¹⁷ Ri rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk nukʼüt chë Jehová kowan nqrajoʼ chqä «kan nupoqonaj qawäch», rma riʼ «xyaʼ qakʼaslemal [...] tapeʼ achiʼel ta yojkamnäq wä chik rma ri qamak» (taskʼij Efesios 2:4, 5). Ri winäq ri «nkajoʼ nkïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta», kitaman chë achiʼel ta ye kʼo qa chuxeʼ ri mak ri xyaʼ qa Adán chkij chqä chë nkʼatzin yekol (Hech. 13:48). Rma riʼ achiʼel ta nkiräq kichiʼ rchë nkikʼutuj kitoʼik, y Jehová kan chanin nbʼä chkitoʼik. Ryä nuʼän riʼ rkʼë rtzjoxik ri ütz taq rtzjol chrij Rqʼatbʼäl Tzij, rchë ke riʼ yekowin nkitamaj rwäch ryä chqä nkitamaj rwäch Rkʼajol (Juan 17:3). Rkʼë jbʼaʼ Satanás xquʼ chë ri kimak Adán y Eva xkowin xqʼät Jehová rchë nuʼän ri nrajoʼ, ye kʼa xa xsach si xquʼ ya riʼ.

18. Taq nqaquʼ rij rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, ¿achkë nkʼatzin ma nqamestaj ta?

¹⁸ Taq nqaquʼ rij ri utzil qlon rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, ma tqamestaj ta chë kʼo chik jun ri kʼo más rqʼij. Jehová ma xa xuʼ ta xyaʼ Rkʼajol pa kamïk rchë xqrköl, ryä xuʼän riʼ rchë xkʼüt chwäch Satanás chë ri xuʼij pa jardín de Edén xa tzʼukün tzij (Gén. 3:1-5, 15). Rma rkʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, Jehová xkowin xchʼajchʼobʼej rbʼiʼ chqä xuʼän loqʼoläj che rä. Chqä xqrköl pa rqʼaʼ ri mak chqä ri kamïk, y ke riʼ rbʼanik xkʼüt chë ryä jun Dios ri kowan najowan. Y, ma xa xuʼ ta riʼ, rma Jehová kowan nqrajoʼ tapeʼ ma taqäl ta chqij, nuyaʼ qʼij chë röj, ri xa yoj ajmakiʼ, nqakʼüt chë Satanás xa jun ajtzʼuküy tzij (Prov. 27:11). ¡Kantzij na wä chë kan kowan nqtyoxin che rä Jehová rma ri xuʼän pa qawiʼ! Ye kʼa ¿achkë rbʼanik nqakʼüt chwäch chë nqtyoxin che rä? Xtqatzʼët ya riʼ chpan ri jun chik tjonïk.