Ronojel mul tqayaʼ qʼij chë Jehová nukʼwaj qabʼey

1. Rma rbʼanik xqr·än qa Jehová, ¿achkë yekʼatzin chqë pa qakʼaslemal? (Mateo 5:3).

TAQ Jehová xeruʼän ri winäq, ryä xuʼän qa chkë chë kʼo nkʼatzin chkë pa kikʼaslemal. Jun ejemplo. Jontir nkʼatzin qaway, qatzyaq chqä qachoch. Xa ta kʼo jun tiempo —tapeʼ xa jojun qʼij— ma ta jun ya reʼ qkʼë, rkʼë jbʼaʼ kan kwest xtuʼän qakʼaslemal. Jehová chqä xuʼän qa chqë chë nkʼatzin nqatamaj rwäch chqä nkʼatzin nqayaʼ qʼij chë nukʼwaj qabʼey (taskʼij Mateo 5:3). Si röj nqajoʼ kiʼ qakʼuʼx nqaʼän pa qakʼaslemal, nkʼatzin nqʼax chqawäch chë nkʼatzin Dios chqë chqä nkʼatzin chë ronojel mul nukʼwaj qabʼey.

2. ¿Achkë ejemplo nqrtoʼ rchë nqʼax chqawäch chë nkʼatzin Dios pa qakʼaslemal?

² Pa chʼaʼäl griego, ri tzij ri xksäx rchë ri tzij «ri kitaman chë nkʼatzin Dios pa kikʼaslemal», nuʼän chë npë pa qajolon jun winäq ri xa pa bʼey nwär wä rma majun ta rachoch chqä nkʼatzin rtoʼik. Tqaquʼ rij jun winäq ri ke riʼ najin nuqʼaxaj. Rkʼë jbʼaʼ ryon retzeräq taq tzyäq yerksaj, majun ta rway, majun ta rchqʼaʼ, nkʼat chwäch Qʼij chqä nkʼatzin nuköchʼ tiw chaqʼaʼ. Y taq ri winäq nkitzʼët, yeʼanmäj äl chwäch. Ryä rtaman chë nkʼatzin rtoʼik rchë más ütz nbʼä pa rkʼaslemal. Ke riʼ chqä nbʼanatäj kikʼë ri winäq ri kitaman chë nkʼatzin Dios pa kikʼaslemal. Ryeʼ kitaman chë nkʼatzin yetoʼöx. Rma riʼ kan rkʼë ronojel kan nkikʼän jontir ri toʼïk ri nuyaʼ Jehová chkë ri nkiyaʼ rqʼij.

3. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

³ Chpan re tjonïk reʼ, naʼäy xtqtzjon chrij ri ixöq aj Fenicia ri xtäj rqʼij chrij Jesús chë ttoʼ. Xtqatzʼët chë ryä xkʼüt oxiʼ naʼoj ri nkʼatzin yejeʼ kikʼë ri winäq ri kitaman chë nkʼatzin rtoʼik Dios chkë. Chrij riʼ, xtqtzjon chkij oxiʼ achiʼaʼ ri kan jnan xuʼän kiwäch rkʼë Jehová: ri apóstol Pedro, ri apóstol Pablo chqä ri rey David.

OXIʼ NAʼOJ RI NQATAMAJ QA CHRIJ JUN IXÖQ RI XKʼUTUJ RTOʼIK

4. ¿Achkë xrajoʼ ri ixöq aj Fenicia chë nuʼän Jesús?

⁴ Kʼo jun qʼij, jun ixöq aj Fenicia xbʼä akuchï kʼo wä Jesús rma ti ral «chapon rma jun itzel espíritu» (Mat. 15:21-28). Ri ixöq xjelun apü rkʼë Jesús, xxkeʼ qa chwäch chqä xkʼutuj rtoʼik che rä. Re ixöq reʼ kʼo jojun jaʼäl taq naʼoj xerkʼüt. Tqatzʼetaʼ jojun chkë riʼ.

5. ¿Achkë naʼoj xerkʼüt ri ixöq aj Fenicia, y achkë xuʼän Jesús? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁵ Taq ri ixöq aj Fenicia xkʼutuj rtoʼik che rä Jesús, Jesús xuʼij che rä: «Ma ütz ta nesäx kiway ri akʼalaʼ y nyaʼöx chkë ri taq nikʼ tzʼeʼ». Xa ta che rä jun chik winäq xbʼix wä ya riʼ, rkʼë jbʼaʼ xpë ta ryowal chqä ma ta xkʼutuj chik rtoʼik che rä Jesús, rma ryä xa najin wä nujnamaj rkʼë jun tnikʼ tzʼeʼ. Ye kʼa ri ixöq aj Fenicia ma ke riʼ ta xuʼän. Ryä xqasaj riʼ chqä xtäj rqʼij rchë xkʼutuj rtoʼik che rä Jesús. ¿Achkë rma? Rma kan rkʼuqbʼan wä rkʼuʼx chrij Jesús. Rma riʼ, rma Jesús xtzʼët chë ri ixöq riʼ kan rkʼuqbʼan wä rkʼuʼx chrij, kʼo jun xuʼän rchë xtoʼ. Tapeʼ rbʼin wä chik che rä chë xtaq pä xa xuʼ rchë yertoʼ «ri winäq aj Israel ri ye achiʼel ta karneʼl ri ye sachnäq», ryä xresaj äl ri itzel espíritu ri chapayon rchë ti ral.

6. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri ixöq aj Fenicia?

⁶ Si röj nqajoʼ chë Jehová nukʼwaj qabʼey chqä nqrtoʼ, nkʼatzin nqakʼän qanaʼoj chrij ri ixöq aj Fenicia. Nkʼatzin nqaqasaj qiʼ, nqatäj qaqʼij rchë nqakʼutuj qatoʼik chqä nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Dios. Si ma nqanaʼ ta qiʼ, kan xtqatäj qaqʼij rchë xtqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová. Chqä, nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jesús chqä chkij ri yerksan ryä rchë nukʼwaj kibʼey rtzeqelbʼëy (Mat. 24:45-47). Taq Jehová chqä Rkʼajol yekitzʼët winäq ri nkikʼüt re oxiʼ naʼoj reʼ, ryeʼ kan kiʼ kikʼuʼx nkiyaʼ jontir ri nkʼatzin chkë (tajnamaj rkʼë Santiago 1:5-7). Tqatzʼetaʼ komä achkë nuʼän Jehová rchë nqrtjoj, rchë nqrtoʼ rchë yejeʼ ütz taq naʼoj qkʼë chqä rchë nqrchajij. Chqä tqatzʼetaʼ achkë nkʼatzin nqaʼän rchë yeqakʼän ri toʼïk riʼ. Rchë nqaʼän riʼ, qtzjon chrij ri xkiʼän Pedro, Pablo chqä David.

ACHIʼEL PEDRO, TQATJOJ MÁS QIʼ CHRIJ RCHʼAʼÄL DIOS

7. ¿Achkë samaj xchlaʼëx qa che rä Pedro, ye kʼa achkë más xkʼatzin xuʼän? (Hebreos 5:14–6:1).

⁷ Tqaquʼ rij ri apóstol Pedro. Ryä xok jun chkë ri naʼäy taq judíos ri xqʼax chwäch chë Jesús ya riʼ ri Mesías. Ryä rtaman wä chë Jehová najin nuksaj Jesús rchë nutoʼ rtinamit rchë nkïl «ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta» (Juan 6:66-68). Y taq Jesús ya nbʼä chkaj, xuʼij ya reʼ che rä Pedro: «Keʼatzuquʼ ri taq nkarneʼl» (Juan 21:17). Pedro kan xuʼän ri samaj xchlaʼëx qa che rä, y Jehová xksaj rchë xertzʼibʼaj qa kaʼiʼ cartas chpan le Biblia. Ye kʼa ryä xkʼatzin chqä xtjoj riʼ chrij rchʼaʼäl Dios. Rma riʼ xtjoj riʼ chkij ri cartas ri xertzʼibʼaj qa ri apóstol Pablo rkʼë rtoʼik rchqʼaʼ Jehová. Ye kʼa Pedro xuʼij chë chpan ri cartas riʼ ye kʼo jojun naʼoj «ri kan kʼayewal yeqʼax» (2 Ped. 3:15, 16). Tapeʼ ke riʼ, kʼa xtjoj na riʼ chkij ri cartas riʼ chqä xyaʼ chwäch ran chë Jehová xttoʼ pä rchë xtqʼax chwäch chqä xtsmajij «ri naʼoj ri achiʼel ta kan wäy» ri xertzʼibʼaj qa Pablo (taskʼij Hebreos 5:14–6:1).

8. ¿Achkë xuʼän Pedro taq Jehová xkʼüt chwäch achkë nkʼatzin nuʼän?

⁸ Pedro xkʼüt chë rkʼuqbʼan rkʼuʼx chrij Jehová, rma kan xuʼän ri xuʼij Jehová che rä. Tqaquʼ rij ri qʼij taq xkʼut jun visión chwäch pa tinamït Jope. R·ángel Jehová xuʼij che rä chë kerkamsaj chqä kertjaʼ jojun chköp ri nuʼij Rpixaʼ Moisés chë xa ye tzʼil. Jun judío majun bʼëy xtuʼän ta riʼ. Rma riʼ Pedro xuʼij ya reʼ che rä ri ángel: «Rïn ma xtinbʼän ta riʼ Ajaw. Majun bʼëy ntjon ta jun ri ma chʼajchʼöj ta o xa tzʼil». Ye kʼa chrij riʼ xbʼix ya reʼ che rä: «Ma taʼij ta chik tzʼil chkë ri xechʼajchʼobʼëx yän rma Dios» (Hech. 10:9-15). Taq Pedro xtzʼët yän ri visión, xeʼapon oxiʼ achiʼaʼ rkʼë y xkiʼij che rä chë Cornelio, ri achoq rkʼë najin yesamäj wä, nrajoʼ chë tbʼä rkʼë chrachoch rchë nbʼetzjon rkʼë. Xa ta Pedro ma ta xkʼut ri visión chwäch, ma ta xbʼä chrachoch Cornelio, rma ryä ma judío ta, y ri judíos nkiquʼ wä chë ri winäq ri ma ye judíos ta ma ye chʼajchʼöj ta chwäch Dios (Hech. 10:28, 29). Ye kʼa Pedro xjäl rbʼanik nchʼobʼon rma xqʼax chwäch chë Jehová najin wä nukʼüt jun kʼakʼakʼ naʼoj chwäch, y ryä kan chanin xkʼän ri naʼoj riʼ (Prov. 4:18). Pedro xtzjoj ri ütz taq rtzjol che rä Cornelio chqä chkë jontir ri ye kʼo pa rachoch, y kan jaʼäl xnaʼ taq xtzʼët chë ryeʼ xkinmaj ri xkʼüt chkiwäch chqä taq xyaʼöx pä ri loqʼoläj rchqʼaʼ Dios pa kiwiʼ y xeqasäx pa yaʼ (Hech. 10:44-48).

9. ¿Achkë kaʼiʼ utzil nqïl taq nqatjoj qiʼ chkij ri naʼoj ri ye achiʼel ta kan wäy?

⁹ Achiʼel Pedro, röj chqä nkʼatzin nqatjoj qiʼ chkij ri naʼoj ri xeqatamaj pa naʼäy, ri ye achiʼel ta leche. Chqä nkʼatzin nqatjoj qiʼ chkij ri naʼoj ri ye achiʼel ta kan wäy. Rkʼë jbʼaʼ ri naʼoj riʼ kan kwest yeqʼax chqawäch. Rma riʼ nkʼatzin nqesaj qatiempo chqä nkʼatzin nqakanuj rbʼanik rchë yeqʼax ri naʼoj riʼ chqawäch. Si xtqaʼän riʼ, kan kʼo utzil xtqïl. Tqatzʼetaʼ kaʼiʼ chkë riʼ. Jun ya riʼ chë xtqatamaj jojun naʼoj chrij Jehová ri xtkiʼän chqë chë más xtqajoʼ chqä más xtjeʼ rqʼij chqawäch. Y jun chik, ya riʼ chë más xtqarayij xtqatzjoj chkë nkʼaj chik chë Qatat kʼo chkaj kan jaʼäl rnaʼoj (Rom. 11:33; Apoc. 4:11). Kʼo chik jun naʼoj nqatamaj qa chrij Pedro, y ya riʼ chë taq rtinamit Jehová nqʼax más jun naʼoj chwäch y nujäl ri qanman pä, röj chanin nkʼatzin nqanmaj ri kʼakʼakʼ naʼoj riʼ. Si xtqaʼän riʼ, xtqayaʼ qʼij chë Jehová nqrtjoj rkʼë Rchʼaʼäl chqä kʼa xtqrksaj na pa rtinamit.

ACHIʼEL PABLO, RONOJEL MUL TQAWEQAʼ QIʼ KIKʼË KʼAKʼAKʼ TAQ NAʼOJ

10. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë nqaʼän ri nqä chwäch Jehová? (Colosenses 3:8-10).

¹⁰ Jehová chqä nqrtoʼ pä rchë yejeʼ ütz taq naʼoj qkʼë ri yeqä chwäch ryä. Ri apóstol Pablo xyaʼ re naʼoj reʼ: «Tiyaʼ qa ri itzel taq naʼoj ri xejeʼ iwkʼë ojer». Y chrij riʼ xuʼij: «Tiweqaʼ iwiʼ kikʼë kʼakʼakʼ taq naʼoj» (taskʼij Colosenses 3:8-10). Ye kʼa, rchë nqawäq qiʼ kikʼë kʼakʼakʼ taq naʼoj, nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän riʼ chqä ma nqayaʼ ta qa rbʼanik. Tqaquʼ rij ri xbʼanatäj rkʼë Pablo. Taq kʼa kʼajol na, ryä xuʼän jontir ri kʼo pa rqʼaʼ rchë xuʼän ri nqä chwäch Dios (Gál. 1:14; Filip. 3:4, 5). Tapeʼ ke riʼ, rma ma rtaman ta wä jontir chrij ri nqä chwäch Jehová, ryä ma qʼaxnäq ta wä chwäch achkë rbʼanik nkʼatzin nuyaʼ rqʼij. Jun ejemplo. Pablo ma rtaman ta wä achkë xkʼüt qa Jesús chqä kowan xnaʼ riʼ. Ryä ma rweqon ta wä riʼ kikʼë kʼakʼakʼ taq naʼoj, rma riʼ kan chiʼin wä rnaʼoj (1 Tim. 1:13).

11. ¿Achkë naʼoj xtäj rqʼij Pablo rchë xyaʼ qa?

¹¹ Taq Pablo majanä ttok cristiano, ryä ma tchʼit jbʼaʼ, rma kan chanin wä nmeqʼeʼ rkʼë. Le Biblia nuʼij chë ryä kan kowan xkatäj ryowal chkij rtzeqelbʼëy Jesús, rma riʼ xuʼij «chë xkerkamsaj» (Hech. 9:1). Ye kʼa, taq xok cristiano rkʼë jbʼaʼ xtäj rqʼij rchë xjäl rnaʼoj (Efes. 4:22, 31). Tapeʼ ke riʼ, kʼo jun qʼij, ryä chqä Bernabé ma jnan ta xkiquʼ chrij jun ri xkajoʼ xkiʼän, rma riʼ xjeʼ «jun mamaʼ oyowal chkiwäch» (Hech. 15:37-39). Tapeʼ Pablo rtjon pä chik rqʼij rchë ma chanin ta chik nkatäj ryowal, ryä xkʼüt chik jmul ri naʼoj riʼ. Ye kʼa ma rkʼë ta riʼ ma xtäj ta chik rqʼij, Pablo xuʼän jontir ri kʼo pa rqʼaʼ rchë xyaʼ qa ri naʼoj riʼ rchë ütz ntzʼet rma Dios (1 Cor. 9:27).

12. ¿Achkë xtoʼö rchë Pablo rchë xeryaʼ qa ri naʼoj ri xejeʼ rkʼë ojer?

¹² ¿Achkë xtoʼö rchë Pablo rchë xeryaʼ qa ri naʼoj ri xejeʼ rkʼë ojer chqä rchë xwäq riʼ kikʼë kʼakʼakʼ taq naʼoj? Ryä ma xkʼuqbʼaʼ ta qa rkʼuʼx chrij (Filip. 4:13). Achiʼel xbʼanatäj rkʼë Pedro, ryä chqä xkʼatzin «rchqʼaʼ Dios che rä» (1 Ped. 4:11). Tapeʼ ke riʼ, kʼo mul kʼo ma ütz ta xeruʼän, y ya riʼ xbʼanö che rä chë itzel xnaʼ chqä xbʼison. Taq nbʼanatäj wä ya riʼ rkʼë, Pablo nuquʼ wä rij jontir ri rbʼanon pä Jehová rma ryä, y ya riʼ xyaʼö rchqʼaʼ chë xtäj rqʼij rchë xuʼän ri nqä chwäch Dios (Rom. 7:21-25).

13. ¿Achkë rbʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Pablo?

¹³ Xa bʼa jaruʼ na jnaʼ qayaʼon pä rqʼij Jehová, jontir nqkowin nqakʼän qanaʼoj chrij Pablo. ¿Achkë rbʼanik nqaʼän riʼ? Nqaʼän riʼ taq nqatäj qaqʼij rchë yeqayaʼ qa ri ma ütz ta taq naʼoj ye kʼo qkʼë chqä rchë nqawäq qiʼ kikʼë kʼakʼakʼ taq naʼoj ri yeqä chwäch Jehová. Tqabʼanaʼ che rä chë najin nqatäj qaqʼij rchë ma chanin ta npë qayowal o rchë nqaqʼät qiʼ rkʼë ri yeqaʼij, ye kʼa kʼo jun qʼij ma xqkowin ta xqaqʼät qiʼ y kʼo jun xqaʼij ri ma ütz ta. ¿Achkë ütz nqaʼän? Ma tqaquʼ ta chë majun bʼëy xtqkowin ta xtqajäl qanaʼoj, pa rkʼexel riʼ, tqatjaʼ qaqʼij rchë nqajäl rbʼanik nqchʼobʼon chqä ri yeqaʼän (Rom. 12:1, 2; Efes. 4:24). Ye kʼa, kʼo jun ri nkʼatzin ma nqamestaj ta: ri kʼakʼakʼ taq naʼoj ri nuʼij Jehová chë nkʼatzin yejeʼ qkʼë, ma ye achiʼel ta jun tzyäq ri nqkowin nqaʼän rbʼanik rchë ütz nkanaj qa chqë; ma röj ta nqbʼin achkë naʼoj ütz nqasmajij y achkë manä. Röj nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë nqajäl qanaʼoj rchë nqaʼän ri nukʼutuj Dios chqë.

ACHIʼEL DAVID, TQAYAʼ QʼIJ CHË JEHOVÁ NQRCHAJIJ

14, 15. ¿Achkë rbʼanik Jehová nuchajij rtinamit pa qaqʼij komä? (Salmo 27:5; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁴ Rchë kiʼ qakʼuʼx nqaʼän, ma xa xuʼ ta nkʼatzin nqatjoj qiʼ chrij Rchʼaʼäl Dios chqä yejeʼ ütz taq naʼoj qkʼë, nkʼatzin chqä chë Jehová nqrchajij. Tqatzʼetaʼ achkë rbʼanik nuʼän Jehová ya riʼ y achkë ütz nqaʼän rchë ronojel mul xtqchajïx rma ryä.

¹⁵ Ri rey David rtaman wä chë xtchajïx rma Jehová chqä chë xtkowin xttoʼ riʼ rkʼë (taskʼij Salmo 27:5). Ye kʼa, ¿achkë rbʼanik Jehová nuchajij rtinamit pa qaqʼij komä? Ryä ma nuyaʼ ta qʼij chë kʼo jun nbʼanö chqë chë ma ta nqakʼuqbʼaʼ chik qakʼuʼx chrij. Jehová rbʼin chë, tapeʼ ri winäq xkojkiqʼät rchë nqayaʼ rqʼij, ryeʼ ma xkekowin ta chqij (Sal. 34:7; Is. 54:17). Tapeʼ Satanás, ri demonios chqä ri winäq ri yekatäj pä chqij kʼo uchqʼaʼ pa kiqʼaʼ, majun ta jun yekowin nkiʼän chqë ri ma ta jun rsolik. Y tapeʼ xkojkikamsaj, Jehová xtyaʼ chik jmul qakʼaslemal (1 Cor. 15:55-57; Apoc. 21:3, 4). Ri Qatat kʼo chkaj nqrtoʼ chqä rchë ma nchʼpü ta más qakʼuʼx taq yeqaqʼaxaj kʼayewal, rchë ke riʼ ma nqayaʼ ta qa ryaʼik rqʼij ryä (Prov. 12:25; Mat. 6:27-29). Chqä, rma kowan nqrajoʼ, yojuryaʼon chpan jun familia akuchï ye kʼo qachʼalal ri yojkitoʼ chqä ukʼwäy taq bʼey ri yojkichajij (Is. 32:1, 2). Y chpan qamoloj nqatamaj nkʼaj chik rbʼanik ri nqkowin nqayaʼ qʼij chë Jehová nqrchajij (Heb. 10:24, 25).

16. ¿Achkë rbʼanik xchajïx David rma Jehová?

¹⁶ Taq David xnmaj rtzij Jehová, Jehová xtoʼ rchë yë ri ütz xchaʼ xuʼän, rma riʼ ma xrïl ta ri kʼayewal nkïl ri winäq ri ma nkinmaj ta rtzij Dios (tajnamaj rkʼë Proverbios 5:1, 2). Ye kʼa taq David ma xnmaj ta tzij, Jehová xyaʼ qʼij chë xerïl kʼayewal rma ri xeruʼän (2 Sam. 12:9, 10). ¿Y achkë xuʼän Jehová taq David xtäj poqän kimä nkʼaj chik? Rma David xkʼutuj rtoʼik che rä, ryä xkʼuqbʼaʼ rkʼuʼx chqä xkʼüt chwäch chë kowan nrajoʼ chqä chë ronojel mul xtchajij (Sal. 23:1-6).

17. ¿Achkë rbʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij David?

¹⁷ Röj nqakʼän qanaʼoj chrij David taq nqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová taq kʼo jun nqajoʼ nqaʼän. Chqä qataman chë, si kʼo jun ma ütz ta nqaʼän, Jehová ma xtqrköl ta chkiwäch ri kʼayewal ri rkʼë jbʼaʼ xtqïl (Gál. 6:7, 8). Y, taq nqatäj poqän kimä nkʼaj chik, röj nqakʼutuj qatoʼik che rä Jehová rma qataman chë xtqrtoʼ pä rchë ma xtchʼpü ta qakʼuʼx (Filip. 4:6, 7).

RONOJEL MUL TQAYAʼ QʼIJ CHË JEHOVÁ NUKʼWAJ QABʼEY

18. ¿Achkë kan kwest rbʼanon chqawäch komä, y achkë nkʼatzin nqaʼän? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁸ Ri texto rchë ri jnaʼ 2026 nuʼij: «Kiʼ kikʼuʼx ri winäq ri kitaman chë nkʼatzin Dios pa kikʼaslemal». Y pa qaqʼij komä kan más na chik nkʼatzin nqasmajij re naʼoj reʼ. Ye kʼïy winäq komä ma nkajoʼ ta nkinmaj chë nkʼatzin Dios chkë. Ye kʼo chik jojun nkinmaj chrij Dios, ye kʼa xa achiʼel nkajoʼ ryeʼ ke riʼ rbʼanik nkiyaʼ rqʼij. Y jojun chik xa chrij ri nkikʼüt ri winäq nkikʼuqbʼaʼ wä kikʼuʼx; jontir ya riʼ nbʼanö chkë chë ma kiʼ ta kikʼuʼx nkiʼän. Röj ma nqajoʼ ta nqakʼän qanaʼoj chkij ri winäq riʼ. Rma riʼ, tqakʼutuʼ chë qayaʼon chwäch qan chë nkʼatzin Dios pa qakʼaslemal y ma tqayaʼ ta qa nqatjoj qiʼ chrij Rchʼaʼäl Dios, tqaweqaʼ qiʼ kikʼë kʼakʼakʼ taq naʼoj y tqayaʼ qʼij chë Jehová nqrchajij.