PWONY ME ANYAMA ME 51
WER 132 Man Dong Wan Acel
Kit me Keto Yub me Nyom ma Kelo Deyo i kom Jehovah
“Gin mo ducu wutim i kit maber, dok kore ki kore.”—1 KOR. 14:40.
GIN MA WABIPWONYO
I pwony man, wabinyamo kit ma jo ma gitye ka winnye gitwero keto kwede deyo i kom Jehovah i nino nyomgi.
1-2. Gin ango ma Jehovah mito piri i nino nyommi?
TIKA dong icok nyomme? Ka tye kit meno, ci man bibedo nino me yomcwiny adada boti! Twero bedo ni yubbe pi nyommi omako wii adada. Jehovah mito ni inyomme. En mito ni inong yomcwiny i nino nyoma ma megi dok ibed ki anyim maber ka dong inyomme.—Car. 5:18; Wer. 3:11.
2 Jehovah opore me nongo deyo i nino nyomwu. Pingo watwero wacone kit meno? Dok wutwero weko nyomwu kelo deyo bot Jehovah nining? Kadi bed pwony man tutwalle tye pi jo ma dong gicok nyomme, ento tam ma kinyamogi i pwony man twero konyo wan ducu me keto deyo i kom Jehovah ka ce kilwongowa me bedo tye i nino nyom nyo ka jo ma gibinyomme gupenyowa ki tam mo pi nyomgi.
PINGO NYOMMI MYERO OKET DEYO I KOM JEHOVAH?
3. Gin ango ma jo ma gitye ka yubbe me nyom myero gutim, dok pingo?
3 Jo ma gitye ka yubbe me nyom kacel ki moko tam pi nyomgi, myero gutim ma lubbe ki cik ma Jehovah ominiwa i Baibul. Pingo? Pien Jehovah aye Ocako te yub me nyom. En aye ma oribo kin luot mukwongo, Adam gin ki Kawa. (Acak. 1:28; 2:24) Dong kit macalo Jehovah aye ma ocako te yub me nyom, pore ki jo ma gitye ka yubbe me nyom me timo jami i yo ma keto deyo i kom Jehovah i nino nyomgi.
4. Tyen lok mukene ango ma jo ma gitye ka yubbe pi nyom gitye kwede me miyo deyo bot Jehovah i nino nyomgi?
4 Tye tyen lok mogo ma pigi tego ma omiyo omyero itam i kom kit ma Jehovah winyo kwede pi yubbi me nyom. Jehovah obedo Woru me polo dok Laremi ma pud dong ber loyo. (Ibru 12:9) Dok bene imito gwoko wat macok ma itye kwede ki Jehovah. Pe ibimito ni gin mo keken otimme i nino nyomwu nyo i nino mukene ma twero cwero cwinye. (Jab. 25:14) Ka itamo i kom jami ducu ma Jehovah otimo dok bitimone piri, tika pe ibiye ni Jehovah opore me nongo deyo i nino nyomwu?—Jab. 116:12.
ITWERO KETO DEYO I KOM JEHOVAH NINING?
5. Baibul twero konyo jo ma gitye ka yubbe pi nyom me moko tam ma atir nining?
5 Baibul pe oryeyo cik ma tito jami ma omyero kitim i cawa me miyo pwony me nyom nyo i yub me namo ma kiketo i nge miyo pwony. Dong lunyom gitwero goyo pulan me nyomgi ma lubbe ki kerogi, gin ma kimaro timone i kabedogi nyo gin ma gimaro. Ento Lukricitayo me ada omyero bene gulub cik pa gamente madok i kom nyom. (Mat. 22:21) Labongo paro pi tam ma lunyom gumoko pi nyomgi, gibiketo deyo i kom Jehovah dok gibiyomo cwinye ka gutimo jami ducu ma lubbe ki cik me Baibul. Dong cik mapatpat ango ma myero lunyom gutam iye?
6. Pingo pire tek pi jo ma gimito nyomme me lubo cik pa gamente madok i kom nyom?
6 Lub cik ducu pa gamente. (Rom. 13:1, 2) I lobe mapatpat, gamente tye ki cik mapatpat ma jo ma gimito nyomme myero gulubi. Jo ma gimito nyomme myero guniang cik man maber ma lubbe ki ka ma gikwo iye. Ka imito kony me niang lok man maber, bed agonya me penyo luelda pi kony.b
7. Yub me nyom myero obed nining, dok man twere nining?
7 Nen ni yub ducu owoto maber. (1 Kor. 10:31, 32) Tute me neno ni nyommi otimme kit ma Lubanga mito kwede ento pe kit ma lobo mito kwede. (Gal. 5:19-26) Kit macalo laco aye bibedo lawi ot i nge nyom, en aye opore me neno ni nyomgi otimme i yo me yomcwiny dok bene i yo me woro. Gin ango ma twero weko yub me nyom woto maber? Pwony me nyom ma jenge i Baibul ma kimiyo i yo me woro dok ki mar, bikonyo lwak ducu ma gitye ka winyone me niang ni nyom obedo mic mua ki bot Jehovah. Pwony meno bene bikonyo lwak me neno ber pa nyom. Pi tyen lok man, Lukricitayo mapol giyero me bedo ki yub man i Ot me Ker, ka twere. Ka wumito tic ki Ot me Ker pi nyomwu, ci omyero wuco waraga bot luelda con me penyo pire.
8. Ka wumoko tamwu me bedo ki namo i nino nyomwu, gin ango ma wutwero timone me keto deyo i kom Jehovah? (Jo Roma 13:13)
8 Kwan Jo Roma 13:13. Ka wuyero me bedo ki yub me namo i nino nyomwu, ci i yo ma nining ma wutwero weko bedo labongo tim marac ma nyuto cwiny me lobo-ni? Nyig lok me leb Grik ma kigonyo ni “yomcwiny marac” loko i kom gure ma dano mato iye kongo mukato kare woko ki dok ma dano myelo iye wa i dyewor. (Nen “yomcwiny marac” i jami akwana me nwtsty-E pi Jo Roma 13:13.) Ka wumoko me miyo kongo ki lwak, ci myero wutam i kom gin ma wutwero timone con me neno ni dano pe gumato kongo i yo marac.c Ka kitye ka tuko wer, nen ni dwan wer meno kiketo i yo ma miyo wele gitwero lok i kingi ma pe gidange adanga. Wuyer wer ma kibitukone ki diro dok wungi nyig lok me wer meno maber wek pe oket ariya i nyim ngat mo keken.
9. Gin ango ma lunyom myero gugwokke kwede ka odok i kom kit ma kibilok kwede kacel ki galowang ma bibedo tye i kabedo me namo?
9 I kabedo mogo, kimiyo kare bot lurem kacel ki wadi pa lunyom me waco lok mogo manok madok i kom lunyom. I yub me nyom mogo, kimako vidio nyo cal pa lunyom kacel ki yub me galowang mukene mapatpat. Timo jami magi ducu miyo wi lunyom po i kom nino nyomgi. Kadi bed kit meno, tute me neno ni jami ducu ma kibitimone obed me cuko cwiny bot dano ducu. (Pil. 4:8) Pennye kekeni ni: ‘Tika jami magi binyuto woro bot jo mukene? Tika biketo deyo i kom nyom?’ Ki dong ma pire tek loyo, pennye ni: ‘Tika biketo deyo i kom Jehovah?’ Kadi bed pe twero bedo rac ki ngat moni me waco lok mo ma yomo cwiny dano, ento en pe myero owac lok mo macilo ma miyo dano cako tamo lok me buto. (Ep. 5:3) Ka jo me pacowu kacel ki luremwu gibibedo ki kare me lok i cawa me namo, tim ber iwek guniang jami ma pe imito ni gulok iye.
10. Pingo omyero omego ki lamego ma gitye ka yubbe pi nyom gunyut mwolo? (1 Jon 2:15-17)
10 Bed mwol. (Kwan 1 Jon 2:15-17.) Jo ma gimaro Jehovah gitute matek me kelo deyo bote ento pe me ywayo tam pa dano i komgi. Dong Lukricitayo ma gimwol gigwokke ki tic ki cente madwong mukato kare woko i nyomgi ki dok ‘wakke ki jami ma gitye kwede i kwogi.’ Adwogi maber ango ma ibinongone ka ibedo ki nyom ma pe tero cente madwong tutwal? Nen kong labol pa omego Mike, ma a ki i lobo Norway. En owaco ni: “Pe wadonyo i banya mo keken dok meno oweko wabedo ki kare me medde ki tic macalo painia. Nyomwa obedo i rwom ma lapiny ento obedo mamwonya adada ma wi dano pe biwil iye.” Laminwa mo ma nyinge Tabitha, ma a ki i lobo India owaco ni: “Wagwokke ki jami ma twero keliwa abarwic. Pien ni wabedo ki nyom ma pe mito jami mapol, moko tam i kinwa pe obedo tek dok pe wabedo ka laro lok ki lupacowa.”
Kadi bed gibedo i but lobo mene, nyom pa Lukricitayo pud twero bedo me woro, mamwonya, dok ma wi dano po iye ki yomcwiny (Nen paragraf 10-11)
11. I yo ma nining ma lunyom gitwero nyuto kwede mwolo ka odok i kom rukgi ki kit ma ginen kwede? (Nen bene cal.)
11 Tika dong ityeko yero bongo ma ibiruko i nino nyommi? Labongo akalakala mo, imito ni inen maber loyo i nino nyommi. Kadi wa i kare macon, lanyom kacel ki nyako onongo giketo cwinygi adada i kom kit ma gibinen kwede i nino nyomgi. (Ic. 61:10) Tye ada gire ni gin ma iruko i nino nyommi twero bedo pat ki gin ma iruko i nino mukene-ni, ento omyero obed bongo ma nyuto woro. (1 Tem. 2:9) Pe iwek bongoni nyo kit ma inen kwede aye obed gin ma pire tek loyo i nino nyomwu.—1 Pet. 3:3, 4.
12. Pingo omyero lunyom gukwer lajwac kwer mo keken ma pe rwatte ki cik me Baibul?
12 Kwer lajwac kwer ma pe rwatte ki Baibul. (Yabo 18:4) Pol nyom ma i kare-ni opong ki kwer ma kubbe ki dini goba, tim tyet ki lok me kwiya piny. Jehovah ocikowa ni omyero wabed bor ki jami magi ma pe gileng-ngi. (2 Kor. 6:14-17) Ka tye kwer mogo i kabedowu ma itamo ni Jehovah pe cwako, ci tim kwed wek inong cik me Baibul ma twero konyi me moko tam maber loyo i nino nyomwu.
13. I yo ma nining ma lunyom gitwero lubo kwede ki lanen pa Jehovah ka odok i lok me jolo mic?
13 Tika i kabedowu wele ma gubino i nyom gimiyo mic bot lunyom? Welo ma lalonyo twero miyo mic mapat ki pa lacan. Ngene kene ni kicuko cwiny Lukricitayo me miyo mic dok timo man keligi yomcwiny. (Car. 11:25; Tic 20:35) Ento lunyom myero pe guwek welegi guwiny ni kadi ningo myero gimi mic, nyo guwek welegi guwiny marac ka gumiyo mic ma wele yot. Walubo lanen pa Jehovah ka wanyuto pwoc pi mic mo keken ma dano guminiwa kun a ki i cwinygi.—2 Kor. 9:7.
GENGO KACEL KI LOYO ARIYA MA TWERO BINO
14. Ariya macalo mene ma lunyom mogo gikato ki iye?
14 Itwero kemme ki ariya ka iwoto ki yubbe pi nyom ma kelo deyo bot Jehovah. Me labolle, itwero nongo ni tek me goyo pulan pi yub me nyom ma tero cente manok. Omego Charlie, ma a ki i lobo Solomon Islands owaco ni: “Obedo tek adada me moko anga ma omyero walwong me bino i ka namo me nyomwa. Watye ki lurem mapol dok i tekwarowa, dano ducu gimito ni kilwonggi me bino i nyom!” Laminwa Tabitha, ma kiloko i kome con-ni owaco ni: “I kabedowa, dano giyubo namo madongo adada i nino nyomgi. Obedo tek adada bot lunyodowa me ye tamwa me lwongo dano 100 keken.” Sarah, ma a ki i India owaco ni: “Dano mogo giketo cwinygi tutwal i kom wel cente ma gitye kwede ki kit ma jo mukene nenogi kwede. Lutino pa omegi babana gubedo ki nyom ma yubbe otero cente madwong adada, dok meno oweko an bene abedo i lyeto me yubo nyom ma rwomme lamal.” Dong gin ango ma twero konyi me loyo ariya ma kit meno?
15. Pingo pire tek me lega teretere ka watye ki yub me nyom?
15 Wuleg teretere pi yub me nyomwu. Wuromo lega bot Jehovah pi peko mo keken ma wutye ka kato ki iye. (Pil. 4:6, 7 ki jami me akwana me nwtsty-E pi “i lok ducu”) Itwero lego Jehovah wek okonyi me moko tam maber, me bedo ma wii opye mot ka itye ki par, ki dong me nyuto tekcwiny ka mitte. (1 Pet. 5:7) Genni i kom Jehovah bidongo ka ineno kit ma en gamo kwede ki legani. Tabitha, ma kiloko i kome con-ni owaco ni: “An kacel ki omego ma amito nyomme kwede wabedo ki par ni wabibedo ki tele i kinwa kacel ki jo me pacowa. Pi meno, i kare ducu ka wamito cako nyamo lok madok i kom nyomwa, onongo wacako ki lega. Waneno kit ma Jehovah okonyowa kwede dok wabedo ki kuc i kinwa ki jo me pacowa.”
16-17. Lok ki woro twero konyo jo ma gimito nyomme nining ka gitye ka goyo pulan me nyomgi?
16 Wulok ki woro i kinwu ki dok bot lupacowu. (Car. 15:22) Macalo jo ma gimito nyomme, bimitte ni wumok tam mapol madok i kom nyomwu. Bimitte ni wuyer nino dwe me nyomwu, wel cente ma wubitic kwede, anga ma wubilwongone kacel ki jami mukene ma mitte. Ma peya wumoko tam mo keken, wunyam tam meno kacel ki cik me Baibul ma rwatte ki dong tam ma wunongo ki bot utmege ma guteggi dok gitye ki ngec. Ka wutye ka nywako tam i kinwu kacel ki jo me pacowu, wulok i yo me kica, wunyut niango, dok wubed atera me loko tamwu. Me labolle, ka lunyodowu mito ni wutim gin mo ma pe turo cik me Baibul, pe wukwer tamgi. Wiwu myero opo ni man obedo nino ma pire tek botgi bene. Ka pe wutwero timo gin ma gimito-ni, ci wutit botgi ki woro kacel ki mar tyen lok mumiyo pe wutwero timone. (Kol. 4:6) Wutit bot jo me pacowu ni mitiwu tye ni nino nyomwu obed me yomcwiny dok okel deyo bot Jehovah.
17 Tito tamwu bot lunyodowu twero bedo tek adada tutwalle ka pe gitye i ada, ento twere. Omego mo ma nyinge Santod ma a ki i India owaco ni: “Jo me pacowa onongo gimito ni walub kwer mapol pa Hindu i nino nyomwa. An ki lamego ma amito nyomone-ni wabedo ka tute tyen mapol me tito tamwa botgi. Waye me timo jami mogo ma onongo gimito ma waneno ni pe turo cik pa Jehovah. Me labolle, waloko cam ma kibitedo i nyomwa wek obed cam ma gimaro dok wamoko tamwa pe me bedo ki wer nyo myel mo keken pien pe gimaro jami ma kit meno.”
18. Gin ango ma twero konyowu me neno ni yub me nyomwu owoto maber? (1 Jo Korint 14:40) (Nen bene cal.)
18 Wuwek jami ducu owot kore ki kore. Ka wuyubbe maber, ci pe wubibedo ki abarwic mapol i nino nyomwu. (Kwan 1 Jo Korint 14:40.) Walter ma a ki i lobo Taiwan, owaco ni: “Ma dong odong nino manok me o i nyomwa, wabedo ki cokke mo matidi kacel ki jo ma gujalle me konyowa i nino meno. Wanyamo yubwa pi nino meno dok watemo poro kit ma kibitimo kwede jami mogo.” Me nyuto woro pi welewu, wutute matek me gwoko cawa.
Keto yub con weko nyom woto mapwot (Nen paragraf 18)
19. Gin ango ma twero konyi me doro jami ma bitimme i namo me nyomwu?
19 Wutwero gengo pekki mapol ka wutamo con i kom ariya ma twero ngolle i nino nyomwu ki dong gin ma wutwero timone ka ongolle. (Car. 22:3) Me labolle, ket kong ni i kabedowu, kadi wa dano ma pe kilwongogi i namo me nyom bene gibino. Tam i kom gin ma wubitimo me gengo gin man ki timme. Tit bot wadini ma pe gubedo Lucaden gin ma bitimme dok bene wek gunge tammi i kom kwer mogo ma kubbe ki nyom. Itwero nywako kwedgi pwony ma wiye tye ni “Gin Ango ma Timme i Nyom pa Lucaden pa Jehovah?” ma nonge i jw.org. Me konyi doro jami ma tye ka timme i cawa me namo i nino nyomwu, nong omego mo muteggi ma twero tic macalo “ladit me nyom.” (Jon 2:8) Ka itito bote ka maleng yub ma itye kwede pi nyommi, ci en twero konyi me neno ni jami ducu otimme kit ma iyubo kwede con.
20. Gin ango ma wi lunyom myero opo iye ka odok i kom nino nyomgi?
20 Iromo cako bedo ki par mapol ka itamo pi jami ducu ma mitte me yubo nyom. Ento wii myero opo ni, nino nyom obedo gin me nino acel keken. Nino man obedo acakki me kwo mamwonya ma nongo wutiyo pi Jehovah kacel macalo jo me ot. Wutute matek wek wubed ki nyom ma pe mito jami mapol dok kelo deyo bot Jehovah. Gen Jehovah. Ki kony ma mege, wubibedo ki kare me yubo nyom ma wiwu bipo iye ki yomcwiny ento pe ma wubikoko ange iye.—Jab. 37:3, 4.
WER 107 Lanen me Mar pa Lubanga
a LOK MA KITITO TERE: I tekwaro mapol, nyom kwako kwer ma laco ki dako gikwonge iye i nyim Lubanga ni gibibedo kacel nio wa i togi. I nge meno, lunyom mogo giyero me bedo ki namo mo manok me kwero nino me yomcwiny man ki luremgi kacel ki lupacogi. I tekwaro mogo ma pe kibedo ki namo i nino nyom, pud pire tek ni lunyom myero gulub cik me Baibul i nino nyomgi.
b Pi ngec mukene ma loko i kom kit ma Lakricitayo myero onen kwede cik pa gamente madok i kom nyom, nen pwony ma wiye tye ni “Nyom ma Kelo Deyo Bot Lubanga ki Dano” i Wi Lubele me Oktoba 15, 2006.
c Nen ki i jw.org vidio ma wiye tye ni Tika Omyero Awek Kongo Obed Tye?
d Nying mogo kiloko woko.