Zakaj naj bi iskali nasvete?

1. Kako se lahko modro odločamo in smo uspešni? (Pregovori 13:10; 15:22)

VSI se želimo modro odločati in nihče noče, da bi njegovi načrti propadli. Iz Božje Besede izvemo, kako smo lahko v življenju zares uspešni – iskati moramo nasvete. (Beri Pregovori 13:10; 15:22.)

2. Kaj nam Jehova obljublja?

² Najboljše nasvete in pravo modrost lahko dobimo od svojega očeta Jehova. Obljublja nam: »Svetoval ti bom in bedel nad teboj.« (Ps. 32:8) Te besede pokažejo, da Jehova naredi veliko več od tega, kot da nam samo svetuje. Zanima se za vsakega od nas in nam pomaga, da upoštevamo njegove nasvete.

3. Kaj bomo pogledali v tem članku?

³ V tem članku bomo s pomočjo Božje Besede odgovorili na štiri vprašanja. Prvič, kateri lastnosti potrebuješ, da bi ti modri nasveti koristili? Drugič, kdo ti lahko modro svetuje? Tretjič, kako lahko pokažeš, da si odprt za nasvete? Četrtič, zakaj naj ne bi drugih prosil, da se odločijo namesto tebe?

KATERI LASTNOSTI POTREBUJEŠ

4. Kateri lastnosti potrebujemo, da bi nam nasveti koristili?

⁴ Nasveti nam bodo koristili, če smo ponižni in skromni. Zavedati se moramo, da mogoče nimamo potrebnih izkušenj ali znanja, da bi se sami modro odločili. Če nismo ponižni, nam Jehova ne bo pomagal. Brez te lastnosti se nam bo zdelo, da se nas nasveti, ki jih dobimo po Božji Besedi, sploh ne tičejo. (Miha 6:8; 1. Pet. 5:5) Če pa smo ponižni in skromni, bomo z odprtimi rokami sprejeli svetopisemske nasvete in jih skušali upoštevati.

5. Zaradi katerih dosežkov bi lahko kralj David postal ponosen?

⁵ Kaj se lahko naučimo od kralja Davida? Kljub svojim dosežkom ni postal ponosen. Več let preden je zakraljeval, je bil znan kot odličen glasbenik. Prosili so ga celo, da igra za kralja Savla. (1. Sam. 16:18, 19) Jehova je Davida mazilil za naslednjega izraelskega kralja in mu po svojem svetem duhu dal moč. (1. Sam. 16:11–13) Med ljudstvom je bil priljubljen, ker je premagal veliko njihovih sovražnikov, tudi filistejskega velikana Goljata. (1. Sam. 17:37, 50; 18:7) Če bi bil David ponosen, bi si po takšnih dosežkih mislil, da mu ni več treba poslušati nasvetov drugih. Ampak ni bil takšen.

6. Kako vemo, da je David z veseljem sprejel nasvete? (Glej tudi sliko.)

⁶ Ko je David postal kralj, si je izbral prijatelje, ki bi mu lahko svetovali. (1. krn. 27:32–34) To nas ne preseneča, saj je že pred tem večkrat pokazal, da je pripravljen prisluhniti dobremu nasvetu. Poslušal je, ko so mu svetovali moški, pa tudi ko mu je svetovala Abigajila. Poročena je bila z Nabalom, ki je bil nespoštljiv, nehvaležen in egoističen moški. Ker je David ponižno upošteval njen dobri nasvet, se je izognil grozni napaki. (1. Sam. 25:2, 3, 21–25, 32–34)

7. Kaj se naučimo od Davida? (Pridigar 4:13) (Glej tudi sliki.)

⁷ Od Davida se lahko veliko naučimo. Tudi če smo talentirani ali imamo nad drugimi določeno mero oblasti, ne smemo misliti, da vemo vse in da ne potrebujemo nasvetov. Davida pa lahko posnemamo tudi v tem, da smo pripravljeni prisluhniti dobremu nasvetu ne glede na to, kdo nam ga da. (Beri Pridigar 4:13.) Tako se bomo verjetno lahko izognili velikim napakam, s katerimi bi prizadeli sebe in druge.

KDO TI LAHKO MODRO SVETUJE

8. Zakaj je lahko Jonatan dobro svetoval Davidu?

⁸ Od Davida pa se naučimo še nekaj. Upošteval je nasvete tistih, ki so imeli dober odnos z Jehovom in so hkrati razumeli, v kakšni situaciji se je znašel. Ko je na primer želel vedeti, ali je kralj Savel pripravljen obnoviti svoje prijateljstvo z njim, je prisluhnil nasvetu njegovega sina Jonatana. Zakaj je bil Jonatan pravi naslov za to, da mu svetuje? Imel je tesno prijateljstvo z Jehovom in dobro je poznal Savla. (1. Sam. 20:9–13) Kaj se iz tega naučimo?

9. Koga naj bi prosili za nasvet? Pojasni. (Pregovori 13:20)

⁹ Dobro je, da za nasvet prosimo nekoga, ki ima močen odnos z Jehovom in izkušnje na področju, kjer potrebujemo pomoč.a (Beri Pregovori 13:20.) Recimo, da se mlad brat želi poročiti. Kdo bi mu lahko dobro svetoval? Prijatelj, ki ni poročen, mu lahko pove kaj koristnega, če njegove besede temeljijo na Svetem pismu. Ampak verjetno bo dobil bolj določen in praktičen nasvet, če se bo pogovoril z duhovno zrelima zakoncema, ki ga dobro poznata in sta že nekaj časa srečno poročena.

10. Kaj bomo pogledali v nadaljevanju?

¹⁰ Do zdaj smo pogledali dve lastnosti, ki ju potrebujemo, da bi nam nasveti koristili. Videli smo tudi, kdo nam lahko dobro svetuje. V nadaljevanju pa bomo spoznali, zakaj naj bi bili odprti za nasvete in zakaj ne bi smeli drugih prositi, da se odločijo namesto nas.

KAKO LAHKO POKAŽEŠ, DA SI ODPRT ZA NASVETE

11., 12. a) Česa ne bi smeli delati? b) Kaj je kralj Roboam naredil pred pomembno odločitvijo?

¹¹ Včasih oseba druge prosi za nasvet, v bistvu pa se je že odločila, kaj bo storila, in išče samo potrditev. S tem pokaže, da si v resnici ne želi nasveta. To, kar se je zgodilo kralju Roboamu, nam je v svarilen zgled.

¹² Roboam je nad Izraelom zakraljeval, ko je njegov oče Salomon umrl. Takrat je ljudstvu šlo dobro, ampak imeli so občutek, da je Salomon od njih preveč zahteval. Zato so prišli k Roboamu in mu rekli, naj jim olajša trdo delo. Prosil je za nekaj časa, da o zadevi razmisli. Najprej je za nasvet vprašal starejše može, ki so služili že njegovemu očetu. (1. kra. 12:2–7) To je bila dobra poteza. Ampak njihov nasvet je zavrnil. Zakaj? Ali se je pri sebi že odločil in je samo iskal nekoga, ki bi se z njim strinjal? Ko se je obrnil na svoje mlade prijatelje, je slišal točno to, kar je želel. (1. kra. 12:8–14) Njihove besede je nato ponovil ljudstvu. Zato se je veliko ljudi uprlo in si postavilo drugega kralja. Roboam pa je od takrat naprej imel same težave. (1. kra. 12:16–19)

13. Kako lahko preverimo, ali smo odprti za nasvete?

¹³ Kaj se naučimo od Roboama? Biti moramo odprti za nasvete. Kako pa lahko to preverimo? Vprašajmo se: Ali prosim za nasvet, potem pa ga takoj zavrnem, ker ni tak, kot bi želel? Razmislimo o primeru.

14. Česa ne smemo pozabiti, ko dobimo nasvet? Povej primer. (Glej tudi sliko.)

¹⁴ Predstavljaj si brata, ki so mu ponudili dobro plačano službo. Preden jo sprejme, za nasvet vpraša starešina. Pove mu, da bi moral biti zaradi službe večkrat za dlje časa stran od svoje družine. Starešina ga spomni na svetopisemsko načelo, da je njegova odgovornost v prvi vrsti to, da poskrbi za duhovne potrebe svoje družine. (Efež. 6:4; 1. Tim. 5:8) Ker mu nasvet ni všeč, se obrne na drugega brata. To dela tako dolgo, dokler mu nekdo ne pove tega, kar hoče slišati. Ali si ta brat res želi dobiti nasvet ali pa se je sam pri sebi že odločil in hoče samo slišati potrditev? Ne smemo pozabiti, da je naše srce zahrbtno. (Jer. 17:9) Včasih je ravno nasvet, ki ga najbolj potrebujemo, tisti, ki ga najmanj želimo slišati.

ALI NAJ BI DRUGE PROSIL, DA SE ODLOČIJO NAMESTO TEBE

15. Česa naj ne bi delali in zakaj?

¹⁵ Vsak od nas je odgovoren za svoje odločitve. (Gal. 6:4, 5) Modro je, da poiščemo nasvet v Božji Besedi in se posvetujemo z zrelimi kristjani, preden se odločimo. Pri tem pa moramo paziti, da od drugih ne bi pričakovali, da se odločajo namesto nas. To bi lahko naredili, če bi koga, ki ga spoštujemo, vprašali: »Kako bi se ti odločil na mojem mestu?« Lahko pa bi to naredili na bolj prikrit način, tako da bi posnemali odločitve drugih, ne da bi sami razmislili o zadevi.

16. a) Katero vprašanje se je pojavilo v Korintu? b) Kdo je bil odgovoren, da se odloči glede tega vprašanja, in zakaj? (1. Korinčanom 8:7; 10:25, 26)

¹⁶ Razmisli, v kakšnih okoliščinah so se v prvem stoletju znašli kristjani v Korintu. Pojavilo se je vprašanje glede hrane, ki je bila mogoče žrtvovana malikom. Pavel jim je napisal: »Vemo, da malik v resnici ni nič in da je Bog samo eden.« (1. Kor. 8:4) S tem v mislih so se nekateri odločili, da bodo jedli hrano, ki je bila mogoče žrtvovana malikom in so jo kasneje prodajali na tržnici. Nekaterim pa vest tega ni dopuščala. (Beri 1. Korinčanom 8:7; 10:25, 26.) To je bila osebna odločitev. Pavel ni Korinčanom nikoli svetoval, naj se odločajo namesto drugih ali samo posnemajo odločitve drugih. Vsak od njih je »zase dajal odgovor Bogu«. (Rim. 14:10–12)

17. Kaj bi se lahko zgodilo, če bi slepo posnemali odločitve drugih? Povej primer. (Glej tudi sliki.)

¹⁷ Kako bi se lahko nekaj podobnega zgodilo danes? Razmislimo o krvnih frakcijah. Vsak kristjan se mora sam odločiti, ali bo neko frakcijo sprejel ali ne.b Mogoče nam je težko razumeti podrobnosti glede te teme. Ampak pomembno je, da se o tem sami odločimo. (Rim. 14:4) Če bi slepo posnemali odločitve nekoga drugega, bi lahko oslabili svojo vest. Šolamo in izboljšujemo jo lahko samo tako, da jo uporabljamo. (Heb. 5:14) Kdaj naj bi torej prosili za nasvet? Za tem, ko smo stvari sami dobro raziskali, ampak še vedno ne razumemo, kako upoštevati svetopisemska načela v svoji okoliščini.

ŠE NAPREJ IŠČI NASVETE

18. Kaj je Jehova naredil za nas?

¹⁸ Jehova nam dovoli, da sami sprejemamo odločitve. S tem je pokazal, da nam zelo zaupa. Ponuja nam vse, kar potrebujemo, da bi se dobro odločali. Priskrbel nam je svojo Besedo, Sveto pismo. Dal pa nam je tudi modre prijatelje, ki nam lahko pomagajo upoštevati svetopisemska načela. Izkazal se je za pravega očeta. (Preg. 3:21–23) Kako mu lahko pokažemo hvaležnost?

19. Kako lahko še naprej razveseljujemo Jehova?

¹⁹ Starši so najbolj veseli, ko vidijo, da so njihovi otroci odrasli v modre Jehovove služabnike, ki radi pomagajo drugim. Podobno je Jehova presrečen, ko vidi, da duhovno rastemo, iščemo nasvete in sprejemamo odločitve, ki so mu v čast.