29. PREUČEVALNI ČLANEK
PESEM 87: Shodi nas zelo spodbudijo
Kako lahko drugim dobro svetuješ?
Svetoval ti bom in bedel nad teboj. (PS. 32:8)
BISTVO
Kako lahko drugim učinkovito svetuješ?
1. Kdo vse naj bi svetoval? Pojasni.
ALI rad svetuješ? Nekateri s tem nimajo nobenih težav. Drugim pa je to neprijetno, zato neradi svetujejo. Kakor koli že, vsi moramo kdaj pa kdaj komu svetovati. Zakaj? Ker je Jezus rekel, da se bo njegove prave učence prepoznalo po ljubezni, ki bo vladala med njimi. (Jan. 13:35) Takšno ljubezen do bratov in sester lahko dokažemo s tem, da jim svetujemo, ko je to treba. V Svetem pismu piše, da »prisrčno prijateljstvo [...] temelji na iskrenih nasvetih«. (Preg. 27:9)
2. Kaj morajo starešine delati in zakaj? (Glej tudi okvir »Nasveti na shodu med tednom«.)
2 Za starešine je še posebej pomembno, da znajo učinkovito svetovati. Jehova jim je po Jezusu dal nalogo, da skrbijo za občino. (1. Pet. 5:2, 3) En način, kako to delajo, je, da imajo pred celotno občino govore, ki vsebujejo dobro pripravljene svetopisemske nasvete. Svetovati pa morajo tudi posameznikom – med drugim tistim, ki so se oddaljili od občine. Kako lahko starešine in vsi mi dajemo dobre nasvete?
3. a) Kako se lahko naučimo dobro svetovati? (Izaija 9:6; glej tudi okvir »Ko svetuješ, posnemaj Jezusa«.) b) Kaj bomo pregledali v tem članku?
3 O svetovanju se lahko veliko naučimo od oseb iz Svetega pisma, še posebej od Jezusa. Eden od njegovih nazivov je »Čudoviti svetovalec«. (Beri Izaija 9:6.) V tem članku bomo videli, kaj lahko naredimo, ko nas kdo prosi za nasvet, in kaj naj bi naredili takrat, ko je treba svetovati, ampak nas za to nihče ne prosi. Spoznali pa bomo tudi, zakaj je zelo pomembno, da svetujemo ob pravem času in na pravi način.
KO NAS KDO PROSI ZA NASVET
4., 5. Kaj naj bi se vprašali, ko nas kdo prosi za nasvet? Povej primer.
4 Kako naj bi se odzval, ko te kdo prosi za nasvet? Mogoče ti je to tako všeč, da mu želiš takoj povedati svoje mnenje. Ampak boljše je, da se najprej vprašaš: Ali sem primeren, da svetujem glede tega področja? Včasih lahko osebi najboljše pomagamo tako, da ji ne svetujemo, ampak jo usmerimo na nekoga, ki ji bo znal prav svetovati.
5 Razmisli o primeru. Tvoj prijatelj resno zboli. Pove ti, da se je pozanimal, katere vrste zdravljenja so mu na voljo. Potem pa te prosi, da mu poveš, katero zdravljenje se tebi zdi najboljše. Mogoče imaš o zadevi izoblikovano močno mnenje, ampak nimaš potrebnega strokovnega znanja ali šolanja. V tem primeru lahko svojemu prijatelju najboljše pomagaš s tem, da ga usmeriš na nekoga, ki je za to kvalificiran.
6. Kaj je dobro narediti, preden svetujemo, in zakaj?
6 Mogoče pa misliš, da si primeren za svetovanje glede določene teme. Zakaj je vseeno dobro, da malo počakaš, preden odgovoriš? V Pregovorih 15:28 piše, da pravični »dobro premisli, preden odgovori«. Kaj pa, če se ti zdi, da že veš, kaj boš povedal? Vseeno si vzemi čas, da stvari raziščeš, o njih dobro razmisliš in moliš. Tako boš še bolj prepričan, da je tvoj odgovor v skladu z Jehovovim razmišljanjem. Razmisli o primeru preroka Natana.
7. Kaj se naučimo od preroka Natana?
7 Kralj David je preroku Natanu povedal, da želi Jehovu zgraditi tempelj. Natan mu je takoj rekel, naj naredi vse, kar si želi. Ampak moral bi se najprej posvetovati z Jehovom. Zakaj? Ker Jehova ni želel, da mu David zgradi tempelj. (1. krn. 17:1–4) Iz tega primera se naučimo, da takrat, ko svetujemo, ne bi smeli »govoriti nepremišljeno«. (Jak. 1:19)
8. Omeni še en razlog, zakaj naj bi dobro razmislili, preden svetujemo.
8 Obstaja pa še en razlog, zakaj naj bi bili previdni, ko komu svetujemo: Če bi kdo zaradi našega nasveta sprejel slabo odločitev, bi bili za posledice delno krivi tudi mi. Obstaja torej ogromno razlogov, da dvakrat premislimo, preden svetujemo.
KO NAS NIHČE NE PROSI ZA NASVET
9. O čem se morajo starešine prepričati, preden svetujejo? (Galačanom 6:1)
9 Včasih morajo starešine prevzeti pobudo in svetovati komu, ki je zašel »na napačno pot«. (Beri Galačanom 6:1.) Mogoče je tak posameznik sprejel slabo odločitev, ki bi ga lahko pripeljala do resnega greha. Starešine imajo za cilj, da mu pomagajo ostati na poti, ki vodi v večno življenje. (Jak. 5:19, 20) Najprej pa se morajo prepričati, da je res zašel v napačno smer. V mislih imajo, da Jehova vsem svojim služabnikom dovoli, da sprejemajo odločitve na podlagi lastne vesti. (Rim. 14:1–4) Kaj pa, če je brat res zašel na napačno pot in se starešine odločijo, da mu bodo svetovali?
10.–12. Kaj naj bi starešine naredili, ko morajo komu svetovati? Ponazori. (Glej tudi slike.)
10 Ko morajo starešine nekomu svetovati, to ni enostavna naloga. Zakaj ne? Ker se po besedah apostola Pavla oseba mogoče še ne zaveda, da je zašla na napačno pot. Zato jo morajo starešine najprej pripraviti na nasvet.
11 Razmisli o ponazoritvi. Kmet želi posejati seme, ampak zemlja je zbita. Zato jo najprej zrahlja in jo tako pripravi za sejanje. Ko seme poseje, ga zalije, da bi hitreje zraslo. Nekaj podobnega naredi starešina, ko mora komu svetovati. Najprej »pripravi teren«. Za pogovor s sovernikom izbere primeren čas in mu pove, da mu želi samo najboljše. Nasvet bo lažje sprejel, če je starešina, ki mu svetuje, znan kot ljubeč in prijazen.
12 Med pogovorom lahko starešina še naprej rahlja zemljo, tako da prizna, da vsi delamo napake in kdaj pa kdaj potrebujemo nasvet. (Rim. 3:23) Mirno in zelo spoštljivo mu iz Svetega pisma pokaže, iz česa se vidi, da je zašel na napačno pot. Ko sovernik enkrat prizna, da je naredil napako, starešina začne »sejati seme«. Jasno in preprosto mu razloži, kaj mora narediti, da bi napako popravil. Nazadnje pa seme »zalije«, tako da sovernika iskreno pohvali in z njim moli. (Jak. 5:15)
Če moramo svetovati komu, ki nas za to ni prosil, moramo biti zelo ljubeči. (Glej odstavke 10–12.)
13. Kako se lahko starešine prepričajo, da je sovernik razumel nasvet?
13 Včasih se zgodi, da oseba ne razume nasveta, ki ga je dobila. Kako lahko starešine to preprečijo? Lahko ji spoštljivo in taktno postavijo nekaj vprašanj. (Prid. 12:11) Iz odgovorov bodo videli, ali je oseba razumela, kaj so ji želeli povedati.
SVETUJMO OB PRAVEM ČASU IN NA PRAVI NAČIN
14. Zakaj naj ne bi svetovali, ko smo jezni?
14 Smo nepopolni, zato vsi kdaj pa kdaj rečemo ali naredimo kaj, kar druge vznemiri. (Kol. 3:13) V Božji Besedi celo piše, da se lahko včasih zaradi dejanj drugih razjezimo. (Efež. 4:26) Takrat bi jim mogoče najraje kar takoj svetovali. Ampak morali bi se zadržati. Zakaj pa? Ker takrat, »ko je človek jezen, ne ravna v skladu z Božjo pravičnostjo«. (Jak. 1:20) Če bi komu svetovali v jezi, bi verjetno naredili več škode kot koristi. To ne pomeni, da tistemu, ki nas je razjezil, ne bi smeli nikoli povedati, kaj mislimo oziroma kako se počutimo. Vseeno bomo pri tem veliko bolj učinkoviti, če počakamo, da se umirimo. Poglejmo, kakšen zgled nam je v tem dal Jobov prijatelj Elihu.
15. Kaj se naučimo od Elihuja? (Glej tudi sliko.)
15 Elihu je več dni poslušal, kako se je Job branil pred obtožbami lažnih tolažnikov. Job se mu je smilil. Hkrati pa je bil na njega zelo jezen, ker je krivdo zvalil na Jehova in se preveč osredotočal nase. Kljub temu je počakal, da je Job stvari povedal do konca, nato pa mu je blago in zelo spoštljivo svetoval. (Job 32:2; 33:1–7) Iz tega se naučimo nekaj pomembnega: Nasvet je najboljši, če ga damo ob pravem času in na pravi način – spoštljivo in z ljubeznijo. (Prid. 3:1, 7)
Čeprav je bil Elihu jezen, je Jobu svetoval mirno in zelo spoštljivo. (Glej odstavek 15.)
ŠE NAPREJ DAJAJMO IN SPREJEMAJMO NASVETE
16. Kaj se naučimo iz Psalma 32:8?
16 V tematskem stavku tega članka glede Jehova piše: »Svetoval ti bom in bedel nad teboj.« (Beri Psalm 32:8.) To pomeni, da nam svetuje in nam nato tudi pomaga, da njegov nasvet upoštevamo. S tem nam je dal res dober zgled. Zato ga pri dajanju nasvetov posnemajmo. Bedimo nad tistimi, ki jim svetujemo, tako da jih spodbujamo in jim pomagamo sprejeti modro odločitev.
17. Čemu so podobni starešine, ki nam svetujejo na podlagi Svetega pisma? Pojasni. (Izaija 32:1, 2)
17 Zdaj bolj kot kadar koli prej potrebujemo dobre nasvete. (2. Tim. 3:1) Starešine, ki bratom in sestram določno svetujejo na podlagi Svetega pisma, so kakor »potoki v sušni deželi«. (Beri Izaija 32:1, 2.) Hvaležni smo za prijatelje, ki vejo, kaj želimo slišati, ampak nam vseeno povejo to, kar moramo slišati. Njihove besede so dragocene »kakor zlata jabolka v srebrnih posodah«. (Preg. 25:11) Zato bodimo še naprej odprti za nasvete in se izboljšujmo v svetovanju.
PESEM 109: Močno ljubimo iz srca