Ali ste vedeli?

Kdo je bil perzijski kralj Ahasver, ki ga v Svetem pismu omenja Esterina knjiga?

▪ Glede na Esterino knjigo je Ahasver izbral judovsko mladenko Estero za svojo kraljico. Ta je obvarovala svoje ljudstvo pred tem, da bi ga iztrebili. Dolgo časa so se mnenja o tem, kateri perzijski kralj je mišljen z imenom Ahasver, zelo razlikovala. Toda dilema je bila, kot je videti, rešena, ko so učenjaki razvozlali pomen besedila na perzijskih spomenikih, zapisanega v treh jezikih. Tako ni več nobenega dvoma, da je bil Ahasver pravzaprav Kserks I., sin Dareja Velikega (Histaspa). Zapis imena Kserks, kot se pojavlja v perzijskem besedilu, je po prečrkovanju v hebrejščino skoraj enak zapisu v hebrejskem besedilu Esterine knjige.

Vse, kar v Esterini knjigi piše glede Ahasverja, se sklada z znanimi dejstvi o Kserksu I. Perzijski monarh je iz svoje prestolnice Suza (Šušan) v Elamu vladal tudi nad Medijo, njegovo kraljestvo pa je obsegalo še področje od Indije do sredozemskih otokov. (Estera 1:2, 3; 8:9; 10:1) »Vse to drži edino za Kserksa, in nobenega drugega perzijskega monarha,« pravi učenjak Lewis Bayles Paton. »Lik Ahasverja, kot ga oriše Esterina knjiga, se ujema tudi s tem, kako Kserksa opišejo Herodot in drugi grški zgodovinarji.«

Katere dokaze imamo, da so v staroveškem Egiptu izdelovali opeke?

▪ Iz Svetega pisma, iz 2. Mojzesove knjige, izvemo, da so Egipčani svoje hebrejske sužnje uporabili, da so izdelovali opeke. Sužnji so morali vsak dan izdelati zahtevano število opek iz ilovnate malte in slame. (2. Mojzesova 1:14; 5:10–14)

Izdelovanje na soncu sušenih opek je bilo v biblijskih časih pomembna dejavnost v dolini Nila. V Egiptu še danes stojijo starodavni spomeniki, zgrajeni iz takšne opeke. Postopek izdelave se lepo vidi na stenski poslikavi v Rekmirjevi grobnici v Tebah. Ta poslikava, ki je nastala v 15. stoletju pr. n. št., časovno skorajda sovpada z dogodki, opisanimi v 2. Mojzesovi knjigi.

The International Standard Bible Encyclopedia opisuje del te poslikave takole: »Iz mlake prinesejo vodo; blato zmešajo z motiko in nato odnesejo na kraj, kjer izdelujejo opeke. Z blatom napolnijo lesen kalup, položen na tla. Kalup nato odstranijo in pustijo, da se oblikovane opeke sušijo na soncu. Opeke izdelujejo v vrstah, drugo zraven druge. Ko se posušijo, jih zložijo v skladovnice. Tako zložene so pripravljene za uporabo. Na Bližnjem vzhodu še dandanes uporabljajo ta postopek.«

Različni papirusi iz drugega tisočletja pr. n. št. prav tako omenjajo sužnje in njihovo izdelovanje opek, uporabo slame in ilovice za opeke ter zahtevano dnevno število opek.

[Slika na strani 22]

Kamniti relief, ki prikazuje Kserksa I. (na levi) in Dareja Velikega (na desni)

[Vir slike]

Werner Forman/Art Resource, NY

[Slika na strani 22]

Del stenske poslikave iz Rekmirjeve grobnice

[Vir slike]

Erich Lessing/Art Resource, NY