Razumna žena izraža nesebičnost
»In ako poginem, naj poginem!« (Estera 4:16)
1., 2. a) Katere dramatične dogodke iz petega stoletja pr. n. št. bomo pregledali in kje so zapisani? b) Kdo je bil Ahasver? c) Zakaj bo potovanje v preteklost koristno?
BILO je v mestu Susan. Zgradba je bila veličastna palača! Kdo jo je zgradil? Verjetno perzijski kralj Darij I. in njegov sin Xerkses I. Okrasni material za gradnjo so prinašali iz daljnjih krajev. V enem izmed Darijevih zapisov se izjavlja, da je prihajala cedrovina za gradnjo iz Libanona, zlato iz Sarda in Baktrija, srebro in baker iz Egipta in slonovina iz Etiopije in Indije.
2 Danes vidimo le še borne ruševine tam, kjer je nekoč bil ta prečudoviti dvorec. Toda s pomočjo knjige o Esteri, ki jo je brez dvoma napisal predani Hebrejec Mardohej, lahko to kraljevsko bivališče »obiščemo« na začetku petega stoletja pred našim štetjem. Oživimo lahko dramatične dogodke enega desetletja (približno od 484. do 474. pr. n. št), ko je perzijsko kraljestvo hotelo z načrtnim uničenjem iztrebiti Božji narod. To je bilo v dneh Ahasvera (očitno Xerksa I.). Naše potovanje v daljnjo preteklost nas bo zelo nagradilo, ker so bila biblijska poročila zapisana za pouk bogaboječih ljudi, ‚da bi imeli po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje‘. (Rim. 15:4)
SEBIČNOST VODI DO PONIŽANJA
3.–5. Kakšna utrdba je bil Susan in kakšen sestanek je bil v tretjem letu vladavine kralja Ahasvera?
3 Perzijski kralj Ahasver, čigar kraljestvo je zajemalo 127 pokrajin od Indije do Etiopije, je upravljal v občasni rezidenci v trdnjavi Susan, v kompleksu kraljevih zgradb znotraj utrjenega področja. V tretjem letu njegove vladavine je zbral skupščino, na kateri bi morali prisostvovati njegovi knezi, služabniki, vojaški dostojanstveniki in plemiči. Ta zbor je trajal 180 dni, verjetno zato, da bi se nastanilo številne uradnike, ki jim dolžnosti niso dovolile, da bi bili vsi naenkrat prisotni. (Vključen je bil morda tudi vojaški namen, ker je grški zgodovinar Herodot pisal, da je imel v tretjem letu vladavine kralj Xerkses sestanek za planiranje vojne z Grčijo.) (Estera 1:1—4)
4 Po zaključku tega pomembnega zbora, je priredil kralj sedemdnevno pojedino za vse ljudstvo v utrjenem mestu Susanu, na vrtovih palače. Predstavljaj si to! Povsod dekorativne tkanine, vključno lan, bombaž, modri material, pritrjen z vrvicami finih tkanin in rdečkaste volnice v srebrnih prstanih. Bili so marmorni stebri, ležišča iz zlata in srebra na tleh, pokritih s porfirjem, marmorjem, biserovino in s črnim marmorjem.
5 Na pojedini so pili vino iz raznovrstnih zlatih posod. Perzijci so bili znani po pitju. Toda na tej pojedini niso sledili običaju, ki je goste obvezoval, da popijejo določeno količino pijač. (Est. 1:7, 8)
6. Kakšna žena je bila Vasti in kako je to postalo očitno?
6 V drugem delu kraljeve palače je perzijska kraljica Vasti gostila žene. Bil je že sedmi dan kraljeve gostije in njegovo srce je bilo dobre volje od vina. Sedmerim dvorjanom je ukazal, naj pripeljejo predenj in pred njegove goste lepo kraljico Vasti. Toda kaj se je zgodilo? Zavrnila je kraljevo zapoved. Razjarjeni Ahasver je poiskal nasvet pri svojih sedmih najbližjih knezih — nasvet modrih mož, ki so v pravnih stvareh bili pravi izvedenci. »Kaj je storiti po zakonu kraljici Vasti«, je vprašal monarh. Ta sebična žena je bila obtožena nepokorščine. (Estera 1:9—15)
7., 8. a) Komu je Vasti grešila in do česa je vodilo njeno obnašanje? b) Kaj se lahko po tvojem mišljenju naučimo iz Vastinega postopanja?
7 Poslušajte! Glavni govornik izmed sedmerih knezov, Memukan je izjavil, da Vasti ni grešila samo proti kralju, temveč tudi proti knezom in ljudstvu celega kraljestva. Njeno obnašanje se bo razvedelo in vse žene, celo kneginje, bodo kljubovale svojim možem. Zato je predlagal Memukan, naj kralj izda naredbo, da Vasti ne sme več pred kralja in naj se da njena kraljevska čast boljši ženi. Tedaj bodo vse poročene žene svoje može spoštovale. (Estera 1:16—20)
8 Predlog je Ahasveru ugajal. Kmalu je bila ta odredba objavljena v vseh pokrajinah, vsakemu narodu v njegovem jeziku. Ker se je to odredbo zapisalo med nespremenljive zakone Medijcev in Perzijcev, je to omogočilo ‚vsakemu možu, da je gospodar v svoji hiši‘. (Estera 1:21, 22) Vasti je njena neposlušnost in sebičnost stala kraljevsko krono. Zaradi teh dveh lastnosti je bila ponižana.
PONIŽNA ŽENA PRIDOBI NAKLONJENOST
9. Kako so izbrali novo kraljico, ki naj bi zamenjala Vasti?
9 Minilo je nekaj časa, preden se je pomirila Ahasverjeva jeza. Zatem so na priporočila kraljevih uradnikov postavljeni zastopniki izbirali lepa mlada dekleta iz vseh pokrajin. Pripeljali so jih v mesto Susan in skopljenec Hegaj je prevzel skrb zanje. Izbrana dekleta so bila najprej deležna posebne nege in končno naj bi mlada žena, ki bi Ahasverju najbolj ugajala, postala kraljica namesto Vasti. Odkar je Vasti izgubila prestol, pa do časa, ko se bo na njeno mesto izbrala druga žena, so minila štiri leta. Do te zakasnitve, kot izgleda, je prišlo zato, ker je bil kralj odsoten zaradi vojne z Grčijo. (Estera 2:1—4, 16, 17)
10. a) Kdo je bil Mardohej? b) Kdo je bila Estera?
10 Zelo zanimiva osebnost v tem izbiranju nove kraljice je bil Mardohej, kraljevi služabnik. Ta iskreni Hebrejec iz Benjaminovega rodu je bil potomec nekega Kisa, ki ga je babilonski kralj Nebukadnezar odpeljal v suženjstvo iz Jeruzalema skupaj s kraljem Jekonijo in drugimi (617 pr. n. št.). Malo pred tem časom je postal Mardohej skrbnik hebrejske sirote — deklice Hadase, katere ime pomeni »mirta«, znana je bila tudi pod imenom Estera (kar pomeni »sveža mirta«); njen oče je bil Mardohejev stric Abihail. Kako očarljiva žena je postala ta deklica! Bila je »lepe postave in zalega obraza«. Zato nas ne preseneča, da se je znašla Estera med mladimi ženami, zbranimi na dvorcu Susanu pod nadzorstvom Hegaja, da bi eno izmed njih izbrali namesto Vasti. (Estera 2:5—8, 15)
11. Kako je postopal Hegaj z Estero in katero dejstvo ni bilo razodeto po Mardohejevih navodilih?
11 Estera je ugajala Hegaju, ki je pohitel z nego in primerno hrano zanjo. Izbral je sedem deklet, da so skrbele zanjo v najboljšem delu ženske hiše. Estera ni povedala, da je Hebrejka; poslušala je navodila svojega starejšega bratranca Mardoheja. Izbrana dekleta so šest mesecev negovali z oljem mire, naslednjih šest mesecev pa z balzamom. Zatem naj bi vsako dekle stopilo pred Ahasverja in se nato vrnilo »v drugo žensko hišo« pod nadzor Saasgaza, čuvaja kraljevih priležnic. (Estera 2:9—14)
12. Kakšne lastnosti je imela Estera, je ugajala Ahasveru, in kakšen je bil rezultat?
12 Estera ni bila sebična, ni se nakitila vpadljivo in zato od Hegaja ni zahtevala nič drugega, razen kar ji je sam dal. Ves čas je pridobivala naklonjenost vseh, ki so jo videli. Bil je mesec Tebet (december—januar), deseti mesec sedmega leta Ahasverjeve vladavine. Napetost je naraščala, ker so Estero peljali pred kralja. Ali mu je ugajala? Zares mu je! Perzijski kralj je ljubil Estero bolj od vseh drugih žena in postavil jo je za kraljico namesto Vasti. Nato je srečni kralj priredil »Esterino gostijo« za vse kneze in služabnike. Razglasil je celo amnestijo za pokrajine (morda je nekatere osvobodil davka, vojaške službe ali zapora, ali jih oprostil obojega). Ahasver deli darila, kakršna lahko pridejo samo iz kraljeve zakladnice. Kako radosten čas je to bil! (Estera 2:15—18)
13. a) Kakšna je bila osnovna Esterina lepota? b) Kakšne koristi lahko imajo krščanske žene dvajsetega stoletja od pregledovanja Vastinih in Esterinih postopkov?
13 Zares podložna žena si je pridobila naklonjenost. Čeprav je bila Estera perzijska kraljica, je še vedno poslušala Mardohejeva navodila. (Estera 2:19, 20) Če se v mislih prestavimo v tisti čas, lahko vidimo Estero kot čudovito ženo v kraljevskih oblačilih. Toda njena največja lepota je bila v »skritem človeku srca, v neminljivem krasu krotkega in mirnega duha, ki je dragocen pred Bogom«. (1. Petr. 3:3, 4) Krščanske žene dvajsetega stoletja imajo dobre razloge za to, da se izogibajo sebičnosti, kakršno je gojila kraljica Vasti, in posnemajo podložno, nesebično in bogaboječo Estero.
14. Zakaj se je Mardohej še posebej veselil, da je Estera postala kraljica?
14 Upoštevanja vredno je tudi to, da je bilo veliko veselje, ko so Estero proglasili za kraljico, in prav gotovo je v tem prisrčno sodeloval Mardohej, njen starejši bratranec. Gotovo je mislil, da bo to ugodno delovalo za vse Hebrejce, ki so živeli v perzijskih pokrajinah.
LOJALEN, TODA NEKOMPROMISEN
15. Kakšno zaroto je odkril Mardohej in kaj se je zgodilo z zarotnikoma?
15 Estera je še dalje ostala v stiku z Mardohejem in sledila njegovim nasvetom. Medtem ko je sedel pri kraljevih vratih, sta se dva dvorjana, Bigtan in Teres (ki sta, kot izgleda, stražila pri vratih kraljevega zasebnega stanovanja), razjezila in hotela dvigniti roke na Ahasvera. Mardohej je izvedel za zaroto in takoj povedal Esteri, naj to v njegovem imenu pove kralju. Na osnovi njene izjave so naredili preiskavo. Izdajalca so usmrtili in trupla javno obesili na drevo, ker sta grešila proti kralju. Mardohej pa za to ni bil nagrajen, temveč je njegovo delo lojalnosti bilo le zapisano v letopise. (Estera 2:21—23)
16., 17. a) Kdo je bil Haman? b) Zakaj se Mardohej ni hotel prikloniti Hamanu?
16 Čeprav je bil Mardohej zvest in pokazoval pravilno spoštovanje do oblasti, je bil nekompromisen. Čez čas je Ahasver iz nekega razloga postavil bogatega Hamana za ministrskega predsednika. Po kraljevi zapovedi so se morali vsi kraljevi služabniki pri vhodu v področje palače prikloniti in pripogniti kolena pred Hamanom. Toda Mardohej! On ni hotel upogniti kolen pred novoimenovanim ministrskim predsednikom. To je Hamana strašno razjezilo. (Estera 3:1—5)
17 Zakaj je zavzel Mardohej takšno smelo stališče? Haman je Agagejec, verjetno Amalekovec iz kraljevske hiše. Jehova je izdal naredbo za dokončno iztrebljenje Amalekovcev, ker so sovražili Boga in njegovo ljudstvo in so zato napadali Izraelce v puščavi. (2. Moj. 17:8, 14—16; 5. Moj. 25:17—19; 1. Sam. 15:1—33) Zato se je Bogu predani Mardohej vztrajno branil klanjati se Hamanu. S priklanjanjem ne bi samo pokazal, da tega Amalekovca spoštuje, temveč bi s tem na nek način sklenil mir z njim in mu prisegel zvestobo. Mardohej je bil nepopustljiv, ker je šlo za ohranitev čistosti do Boga.
18. Kaj je načrtoval razsrjeni Haman, da bo storil Mardoheju in Hebrejcem po vsem perzijskem kraljestvu?
18 Ogorčeni Haman je začel iskati način, kako bi uničil Mardoheja in njegovo ljudstvo — Hebrejce, ki so bili po celem kraljestvu. V ta namen se je brezvestni Agagejec obrnil v Nizanu, prvem mesecu dvanajstega leta Ahasverjeve vladavine k vražarstvu. Imel je nekoga (verjetno vedeževalca), ki je »vrgel pur«, to je žreb, zanj. Z žrebom so določili najbolj ugoden dan za iztrebljenje Jehovinega ljudstva. (Estera 3:6, 7)
19., 20. Kakšne laži je Haman povedal Ahasveru o Hebrejcih in kaj so zatem naredili?
19 Ko je govoril s kraljem Ahasverom, je Haman lažno opisal Hebrejce kot neprijetne prestopnike zakona. Navajajoč še gospodarski razlog, je Agagejec rekel: »Ako je kralju ugodno, piši, da naj ga pogube; in jaz odtehtam deset tisoč talentov srebra (več milijonov dolarjev) v roke tistim, ki oskrbujejo kraljeva opravila, da ga neso v kraljevo zakladnico.« (Estera 3:8, 9)
20 Je Ahasver verjel lažnim obtožbam? Da! Kralj je snel svoj pečatni prstan, s katerim je overjal vse uradne dokumente, in ga dal Hamanu. »Srebro bodi dano tebi, tudi tisto ljudstvo, da se z njim stori, kar se ti dobro vidi«, je rekel perzijski vladar. Kmalu so kraljevi pisarji pod vodstvom Hamana pisali pisma z naredbo, da se uniči Hebrejce. Hudobni Agagejec je pri tem uporabljal pečatni prstan, ki je nosil kraljevi simbol. Haman je pritisnil pečat iz voska ali druge mehke materije na te dokumente, da bi tako potrdil njihovo verodostojnost. (Estera 3:10—12)
21. Kaj naj bi Hebrejce po kraljevi odredbi zadelo trinajstega Adarja v dvanajstem letu Ahasverjeve vladavine?
21 Prav kmalu so bila pisma v rokah poslancev, ki so na hitrih konjih prenašali pošto. Ta naredba, izdana v različnih jezikih in razposlana po vsem kraljestvu, je dovoljevala plenjenje in pobijanje Hebrejcev. Kdaj naj bi pričela veljati? Trinajstega dne zimskega meseca Adarja (februar-marec). Razumljivo je, da je, medtem ko sta Ahasver in Haman sedela in pila, prišlo v mestu Susan, kjer je živelo veliko Hebrejcev, do vznemirjenja.
POGUMNI KORAK
22. Kako so reagirali Mardohej in drugi Hebrejci, ko so izvedeli za načrt množičnega uničenja?
22 Ko je Mardohej izvedel za to načrtno uničenje, si je raztrgal oblačila, si nadel raševino in se posul s pepelom v znak žalovanja; zatem je začel glasno in bridko tožiti. Podobno je bližnja nesreča povzročila veliko žalost med Hebrejci po vseh pokrajinah. Tudi ti so se postili in zagotovo so veliko molili k Bogu Jehovi. (Estera 4:1—3)
23. Kaj je Mardohej zapovedal Esteri, da naj stori, toda kaj bi se ji lahko zgodilo, če bi šla nepovabljena pred kralja?
23 Tudi Estera je bila zelo žalostna. Mardoheju je poslala oblačila, da bi slekel raševino in se preoblekel, toda ni jih sprejel. V odgovor na kraljičino vprašanje ji je poslal kopijo izdanega zakona in ji zapovedal, naj gre h kralju in prosi v imenu svojega ljudstva za milost. Kakšen je bil njen odgovor? ‚Vsakdo ve, da katerikoli mož ali žena, ki bi prišel h kralju na dvor, ne da bi bil poklican, mora biti po posebnem veljavnem zakonu usmrčen, razen tisti, proti kateremu bi kralj iztegnil zlato žezlo; ta bi ostal živ; a jaz nisem bila povabljena h kralju že trideset dni.‘ (Estera 4:4—11) Da, Estera bi izgubila življenje, če kralj Ahasver ne bi posebej odobril njene prisotnosti tako, da bi ji pokazal naklonjenost z žezlom, ki ga je nosil v znak svoje kraljevske avtoritete. Vsekakor je bil potreben pogum in vera v Jehovo, da bi šla pred kralja nepovabljena.
24. Kaj je verjel Mardohej glede Esterinega prihoda na prestol?
24 Kljub temu je Mardohej odgovoril: »Ne misli pri sebi, da se otmeš v kraljevi hiši sama mimo vseh Judov. Kajti ako boš docela molčala v tem času, pride olajšava in rešitev Judom iz drugega kraja, ti pa in očeta tvojega hiša bosta pokončani. In kdo ve, ali nisi za tak čas, kakršen je sedaj, dosegla kraljestva?« (Estera 4:12—14) Mardohej je verjel, da je bila Estera povišana v kraljico prav v tistem času zaradi posebnega namena — da osvobodi Božje ljudstvo. Toda ali bo pokazala nesebičnost, srčnost in vero?
25. Kaj so s postom naredili Estera, Mardohej in Hebrejci v Susanu?
25 V odgovoru Mardoheju, je Estera prosila naj zbere vse Hebrejce v Susanu in naj se zanjo postijo. Rekla je: »Tudi jaz s svojimi deklami se bomo enako postile. In potem pojdem noter h kralju, dasi ni po postavi; in ako poginem, naj poginem!« Estera je morala dati na kocko svoje življenje, toda ta obzirna, razumna žena je bila odločna, da bo postopala pogumno in nesebično v korist svojega ljudstva. Tako so Estera, Mardohej in Hebrejci v Susanu molili s postom in čakali na Boga Jehovo, da bi jih rešil. (Estera 4:15—17)
26. Kaj se lahko dovoli danes sovražnikom Božjega naroda, da naredijo? Kaj naj bi delali glede na to maziljeni kristjani in njihovi predani tovariši?
26 Tudi v sodobnem času se z duhom maziljeni nasledniki Jezusa Kristusa, ki so duhovni Hebrejci, in njihovi tovariši, enako hrabro soočajo s stiskami in sovražniki. (Rim. 2:28, 29) Vladajoči kralj, Jezus Kristus lahko dovoli sovražnikom Božjega ljudstva, da gredo do skrajnosti v trudu, da jih uničijo. Kako važno je zato, da maziljeni kristjani in njihovi predani sodelavci postopajo hrabro, molijo za Božjo modrost in pokazujejo zmagoslavno vero! Toda — bo Jehova še naprej podpiral svoje ljudstvo? Sam presodi, medtem ko spoznavaš dramatične dogodke Esterinega časa.