Naj ti bo Božja Beseda v veselje

SREČEN človek je tisti, ki »se veseli v GOSPODOVI postavi«. Takšen človek bere Božjo Besedo »podnevi in ponoči«. (Ps. 1:1, 2, SSP) Ali tudi ti občutiš takšno veselje? Kako ti je lahko Božja Beseda še v večjo radost?

Prisluhni, ko Jehova govori

Samo brati besed ni dovolj. V mislih si naslikaj okoliščine, o katerih bereš. Predstavljaj si glasove tistih, ki so citirani. Ko bereš začetna poglavja Biblije, prisluhni, kako Jehova korak za korakom razodeva, kaj je storil, da bi bila zemlja primerna za človeka. Prisluhni, ko svojemu Sinu, delovodju, pove, da je prišel čas za ustvaritev prvega človeškega para. Predstavljaj si naslednji prizor: Adam in Eva se upreta, Bog ju obsodi in pozneje izžene iz raja. ( 1. Mojz., pogl. 1–3) Naj te branje o tem, kako glas iz nebes potrdi Jezusa Kristusa za Božjega ljubljenega sina, ki ga je Bog poslal, da dá svoje življenje za človeštvo, navda s strahospoštovanjem. (Mat. 3:16, 17) Skušaj si predstavljati odziv apostola Janeza, ko sliši Jehovovo objavo: »Glej, novo delam vse.« (Raz. 21:5) Resnično, takšno branje Božje Besede je razveseljivo doživetje!

Vztrajno beri navdihnjeno poročilo in tako boš Jehova spoznal kot veličastno in strahospoštovanje zbujajočo osebo. Močno te bo pritegnilo k Njemu, ki nas ima rad, usmiljeno ravna z nami, nam pomaga, če si ponižno prizadevamo izpolnjevati njegovo voljo, ter nam kaže, kako biti uspešni v vsem, kar delamo. (Joz. 1:8; Ps. 8:1; Iza. 41:10)

Več časa ko boš posvetil branju Biblije, večje zadovoljstvo boš občutil, ker boš čedalje bolj spoznaval, kakšna je Božja volja v zvezi s tabo. Toda veselje boš občutil še v mnogočem drugem. Ko boš iz prebranega prejel potrebno pomoč, da se boš modro spoprijel s problemi, se boš počutil kakor psalmist, ki je dejal: »Čudovita so pričevanja [opomini, NW] tvoja, zato jih hrani duša moja.« (Ps. 119:129) Tudi ti se boš veselil, ko boš iz Svetega pisma sprevidel načela, ki ti bodo pomagala, da boš svoje mišljenje in želje oblikoval po Božje. (Iza. 55:8, 9)

Biblija nam daje moralne smernice, ki nas varujejo pred škodljivimi rečmi in nam kažejo pravo pot. Med branjem Biblije občutimo, da je Jehova oče, ki ve, do kakšnih problemov bo prišlo, če se bomo vdali nepopolnim mesenim željam. Noče, da bi trpeli strašne posledice, do katerih bo neogibno prišlo, če bomo zaničevali njegova visoka moralna merila. Mar mu je za nas in hoče, da živimo najboljše življenje. S tem ko beremo njegovo Besedo, bolje razumemo, kakšen blagoslov je to, da je on naš Bog in nebeški oče.

Biblijo beri vsak dan

Psalmist je o možu, ki vsak dan bere Božjo Besedo, dejal: »Karkoli počenja, se mu posreči.« (Ps. 1:3) Res, kljub naši nepopolnosti, kljub temu da živimo v Satanovi hudobni stvarnosti in kljub temu da si nas Hudič prizadeva požreti, nam bo redno branje in udejanjanje tega, kar je zapisano v Božji Besedi, omogočilo, da bomo imeli uspeh v vsem, kar zajema naš odnos z Jehovom.

Glede na to, da ta stara stvarnost pritiska na nas, nas lahko že to, da vsak dan samo za nekaj dragocenih trenutkov vsrkamo Stvarnikove misli, navda z močjo. Nekateri, ki so bili zaprti zaradi svoje vere, so imeli dostop le do naključnih vrstic, ki so jih našli citirane v časopisnih člankih. Izrezali so si jih, si jih zapomnili in nato o njih poglobljeno premišljevali. Jehova je blagoslovil njihov trud, saj so naredili vse, kar so jim okoliščine dopuščale, da so prejemali spoznanje iz Božje Besede. (Mat. 5:3, NW) Vendar ima večina od nas precej večjo svobodo. Ne bi smeli skleniti, da bo to, če enkrat dnevno na hitro preberemo nekaj biblijskih vrstic, samo po sebi imelo kak čudežen učinek. Blagoslovljeni bomo, če bomo prednostni vrstni red prilagodili tako, da bomo vsak dan iz Biblije prebrali kak odlomek, o njem premišljevali in ga udejanjali v svojem življenju.

Realno gledano se lahko tudi naši najboljši načrti izjalovijo. Ko se to zgodi, damo prednost rečem, ki so zares pomembne. Ne bomo si denimo namerno privoščili, da kak dan ali dva ne bi pili vode. Torej ne glede na to, kaj se zgodi v našem vsakodnevnem življenju, bi si morali vzeti nekaj časa za to, da se osvežimo z vodami resnice. (Dej. 17:11)

Beri vso Božjo Besedo

Ali si že prebral célo Biblijo? Nekatere bega že sama pomisel na to, da bi brali vse od Prve Mojzesove knjige pa do Razodetja. Zato so mnogi, ki so želeli prebrati celotno Biblijo, najprej začeli z branjem Krščanskih grških spisov. Zakaj pa? Morda zato, ker so tako laže razumeli, kako se te biblijske knjige nanašajo nanje kot na posameznike, ki si prizadevajo hoditi po Kristusovih stopinjah. Ali pa morda zato, ker Krščanski grški spisi niso videti tako obsežni – zajemajo le malo več kot četrtino Biblije. Toda ko so prebrali teh 27 knjig, so svojo pozornost usmerili na 39 knjig Hebrejskih spisov, jih začeli brati ter uživati v njih. Ko so končali z branjem Hebrejskih spisov, jim je že prišlo v navado redno brati Biblijo, zato so to počeli še naprej in drugič začeli brati Krščanske grške spise – branja niso nikoli opustili. Naj tudi tebi dnevno branje Božje Besede postane navada za vse življenje.

Ali kdo v tvoji družini ali v občini ne zna brati? Zakaj se ne bi takšnemu posamezniku ponudil, da mu boš Biblijo redno bral? Koristilo bo tebi, pa tudi njemu, ko bo o slišanem premišljeval in to udejanjal v svojem življenju. (Raz. 1:3)

Sčasoma se boš morda želel v zvezi s svojim branjem Biblije lotiti posebnih projektov. Nekateri od teh ti lahko pomagajo, da boš bolje razumel, kako se različni deli Biblije navezujejo drug na drugega. Če imaš Biblijo z obrobnimi opombami, te lahko te usmerijo na zgodovinske podrobnosti in na vzporedna poročila. Pomagajo ti lahko razumeti okoliščine, ki so vodile do pisanja različnih psalmov ter pisem, ki so jih napisali apostoli Jezusa Kristusa. Insight on the Scriptures ponuja zakladnico informacij glede ljudstev, krajev in lastnosti, omenjenih v Bibliji. Tabele usmerjajo pozornost na izpolnitev biblijskih prerokb, pokažejo, kateri kralji in preroki so živeli sočasno, ter navajajo približen čas mnogih biblijskih dogodkov.

S tem ko boš poglobljeno premišljeval o naučenem, boš razumel, zakaj so med Božjim ljudstvom nastale določene razmere. Prav tako boš ugotovil, zakaj je Jehova s svojim ljudstvom ravnal tako, kot je ravnal. Videl boš, kako Jehova vrednoti dejanja vlad, ljudstev in posameznikov. To ti bo dalo večji vpogled v njegovo razmišljanje.

Biblijska zgodovina ti bo postala zanimivejša, ko si boš predstavljal področje, na katerem so se dogodki odvijali. Zemljevidi biblijskih dežel razkrivajo teren in razdalje med posameznimi kraji. Na primer, kje približno so Izraelci prečkali Rdeče morje? Kako velika je bila Obljubljena dežela? Kolikšno področje je Jezus prehodil, ko je opravljal svojo zemeljsko strežbo? Kakšne prizore je Pavel videl na svojih misijonarskih potovanjih? Zemljevidi in geografski opisi vsebujejo podrobnosti, ki bodo tvoje branje oživili. Kje lahko najdeš zemljevide biblijskih dežel? Nekateri so natisnjeni v New World Translation of the Holy Scriptures. Knjigi Insight vsebujeta kakih 70 zemljevidov in na koncu prve knjige je kazalo krajev na teh zemljevidih. Druge zemljevide poišči s pomočjo Watchtowerjevega kazala publikacij. Če teh pripomočkov nimaš na voljo, si pri branju Biblije pomagaj z zemljevidi, ki so objavljeni v Stražnem stolpu.

V Hebrejskih spisih je kralj David hvalil Jehova z besedami: »Kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!« (Ps. 139:17) V Krščanskih grških spisih pa je apostol Pavel hvalil Jehova zato, ker »je zasvetil v srcih naših, da dodeli svetlo spoznanje slave Božje v obličju Kristusovem«. (2. Kor. 4:6) David in Pavel sta živela precej stoletij narazen, a sta kljub temu oba našla veselje v Božji Besedi. In tudi ti ga lahko najdeš, tako da si vzameš čas in prebereš vse, kar ti Jehova sporoča po svoji navdihnjeni Besedi.