Četrtek, 16. april
V svoji stiski sem klical Jehova in moj klic na pomoč je prišel do njegovih ušes. (Ps. 18:6)
Kralj David je poznal Jehova in se je nanj zanašal. Ko so ga kralj Savel in drugi želeli ubiti, je molil k Jehovu za pomoč. Ko je Bog odgovoril na njegove molitve in ga rešil, je rekel: »Jehova je živi Bog.« (Ps. 18:46) S temi besedami David ni samo priznal, da Bog obstaja. V enem priročniku piše, da je David tu izrazil svoje prepričanje v to, da je Jehova »živi Bog, ki neprestano dela v korist svojih služabnikov«. David je iz lastnih izkušenj vedel, da je njegov Bog živ, in to prepričanje mu je pomagalo, da je bil še bolj odločen, da mu služi in ga slavi. (Ps. 18:28, 29, 49) Če smo prepričani, da je Jehova živi Bog, nam to pomaga, da mu služimo goreče. Daje nam moč, da zdržimo preizkušnje, in motivacijo, da še naprej pridno služimo našemu Bogu. Pomaga pa nam tudi, da smo še naprej odločeni ostati blizu Jehovu. (w24.06 str. 20, odst. 3–str. 21, odst. 4)
Petek, 17. april
Naj vas nihče z ničimer ne zavede. (2. Tes. 2:3)
Kaj se lahko naučimo iz besed, ki jih je apostol Pavel napisal Tesaloničanom? Ko slišimo nekaj, kar se ne sklada s tem, kar smo se naučili iz Svetega pisma, ali pa slišimo kakšne senzacionalne govorice, moramo uporabiti modrost in dobro presojo. V nekdanji Sovjetski zvezi so naši nasprotniki med brati razširili pismo, ki naj bi prihajalo iz svetovnega središča. V pismu so bili nekateri bratje spodbujeni, naj ustanovijo ločeno, neodvisno organizacijo. Izgledalo je, da pismo res prihaja iz svetovnega središča, ampak zvesti bratje se niso pustili zavesti. Ugotovili so, da se pismo ne sklada s tem, kar so bili naučeni. Danes včasih nasprotniki resnice uporabijo sodobno tehnologijo, da bi nas zmedli in uničili našo enotnost. Ampak ne smemo se pustiti zmesti. Zaščitimo se lahko tako, da razmislimo, ali je to, kar smo slišali ali prebrali, v skladu z resnicami, ki smo se jih naučili. (2. Tes. 2:2; 1. Jan. 4:1) (w24.07 str. 12, odst. 14, 15)
Sobota, 18. april
Če se kdo pregreši, imamo pri Očetu pomočnika. (1. Jan. 2:1)
Najpomembnejša odločitev, ki jo lahko kdor koli sprejme, je ta, da se posveti Jehovu in postane del njegove družine častilcev. Jehova si želi, da bi to naredili vsi ljudje. Zakaj? Hoče, da so njegovi prijatelji in da živijo večno. (5. Mojz. 30:19, 20; Gal. 6:7, 8) Jehova nikogar ne sili k temu, da mu služi. Vsakemu posamezniku dovoli, da se sam odloči, kaj bo delal. Kaj, če krščen kristjan resno greši, s tem da prekrši Božji zakon? Če se ne kesa, mora biti odstranjen iz občine. (1. Kor. 5:13) Kljub temu si Jehova močno želi, da bi se takšen posameznik pokesal in vrnil k njemu. Pravzaprav je to pomemben razlog, zaradi katerega je priskrbel odkupnino – da bi bili lahko skesanim posameznikom odpuščeni grehi. Naš Oče tiste, ki resno grešijo, ljubeče spodbuja, naj se pokesajo. (Zah. 1:3; Rim. 2:4; Jak. 4:8) (w24.08 str. 14, odst. 1, 2)