Zakaj se Jehovove priče ne odzovejo na vse obtožbe?
Jehovove priče upoštevamo Sveto pismo, ki nam svetuje, naj se ne odzovemo na vsako obtožbo in zasmehovanje. V enem od pregovorov v tej knjigi denimo piše: »Kdor kara zasmehovalca, si nakopava sramoto.« (Pregovori 9:7, 8; 26:4) V prvi vrsti si prizadevamo ugajati Bogu. Zato si z lažnimi obtožbami ne delamo prevelikih skrbi in se ne pustimo zvleči v prepire. (Psalm 119:69)
Seveda obstaja »čas molčanja in čas govorjenja«. (Pridigar 3:7) Iskrenim ljudem, ki jih zanima resnica, radi odgovorimo, nočemo pa se spuščati v nesmiselne razprave. S tem sledimo naukom in zgledu Jezusa in prvih kristjanov.
Jezus ni nič odgovoril, ko so ga po krivem obtoževali pred Pilatom. (Matej 27:11–14; 1. Petrovo 2:21–23) Tudi na obtožbe, da je pijanec in požrešnež, ni nič odgovoril. Raje je pustil, da so njegova dela govorila sama zase, kar je bilo v skladu z načelom, da »se modrost izkazuje pravična po svojih delih«. (Matej 11:19) Toda ko so okoliščine zahtevale, je pogumno odgovoril tistim, ki so o njem govorili zlonamerne laži. (Matej 15:1–3; Marko 3:22–30)
Jezus je učil svoje sledilce, naj jim lažne obtožbe ne vzamejo poguma. Rekel je: »Srečni vi, kadar vas zaradi mene sramotijo in preganjajo in o vas lažnivo govorijo vsakršne hude stvari.« (Matej 5:11, 12) Vendar je tudi rekel, da lahko takšne obtožbe dajo njegovim sledilcem priložnost za pričevanje in da bo takrat izpolnil svojo obljubo: »Jaz vam bom namreč dal besede in modrost, ki se jim vsi vaši nasprotniki skupaj ne bodo mogli upirati niti jih spodbijati.« (Luka 21:12–15)
Apostol Pavel je svetoval kristjanom, naj se ne spuščajo v nesmiselne debate z nasprotniki, saj je takšno polemiziranje »nekoristno in prazno«. (Titu 3:9; Rimljanom 16:17, 18)
Apostol Peter je spodbudil kristjane, naj zagovarjajo svojo vero, ko je le mogoče. (1. Petrovo 3:15) Vendar je priznal, da je to običajno najboljše storiti z dejanji, ne pa toliko z besedami. Napisal je: »Z dobrimi deli nerazumnim ljudem zamašite nevedna usta.« (1. Petrovo 2:12–15)