Kako lahko še bolj spretno poučuješ?

1. Kakšen cilj naj bi imeli vsi kristjani in zakaj? (2. Timoteju 4:2) (Glej tudi sliko.)

JEZUS je svojim sledilcem naročil: »Pridobivajte učence [...] ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20) Iz tega je razvidno, da bi morali vsi kristjani poučevati. Res je, da je Jehova tisti, ki pritegne k sebi ljudi, ki so »v srcu pripravljeni sprejeti resnico«, angeli pa nam jih pomagajo najti. (Apd. 13:48; Jan. 6:44; Raz. 14:6) Kljub temu moramo tudi mi narediti svoj del. Pomisli na zgled apostola Pavla in Barnaba. Ko sta oznanjevala v sinagogi v Ikoniju, »sta govorila tako prepričljivo, da je začelo verovati zelo veliko Judov in Grkov«. (Apd. 14:1) Brez dvoma sta Pavel in Barnaba spretno poučevala. (Beri 2. Timoteju 4:2.) Tudi vsi mi si želimo biti takšni učitelji.

2. Zakaj nekateri kristjani mislijo, da se ne morejo izboljšati v poučevanju?

² Nekateri mislijo, da se ne morejo izboljšati v poučevanju, ker nimajo veliko posvetne izobrazbe ali naravnih sposobnosti. Tako so se počutile tudi nekatere osebe, omenjene v Svetem pismu. (2. Mojz. 4:10; Jer. 1:6) Nekateri pa mislijo, da ne znajo dobro poučevati, ker nimajo tako pozitivnih rezultatov kot drugi. Seveda se ne bodo vsi pozitivno odzvali na dobro novico. Rezultati niso odvisni samo od našega truda. Kot smo omenili prej, Jehova in angeli skrbijo, da najdemo tiste, ki so pripravljeni prisluhniti. Vseeno pa se želimo kar najbolj potruditi, ko oznanjujemo. V tem članku bomo pogledali tri stvari, ki nam lahko pomagajo pri tem, da se kot učitelji izboljšamo.

ZANIMAJ SE ZA LJUDI

3. Zakaj se je Jezus lahko dotaknil srca svojih poslušalcev?

³ V Svetem pismu piše, da je Jezus »vedel, kaj je v človekovem srcu«. (Jan. 2:25) Vedel je, kaj ljudje razmišljajo in kakšni so njihovi motivi. Vedel je, kaj točno potrebujejo, zato se je znal dotakniti njihovega srca. Videl je, da so duhovno podhranjeni in obremenjeni z neštetimi tradicijami in človeškimi pravili. (Mat. 9:36; 23:4) Točno te probleme je obravnaval v govoru na gori. Pritegnil je veliko ljudi, ker je govoril o stvareh, ki so zanimale njih osebno.

4. Kako lahko pokažemo zanimanje za ljudi? (Glej tudi sliko.)

⁴ Zanimanje za ljudi lahko pokažemo tako, da skušamo razumeti, kaj jim je pomembno oziroma kaj jih skrbi. Vsaka oseba na nek način trpi zaradi pokvarjenega Satanovega sistema. Če imamo to v mislih, bomo z ljudmi na področju bolj sočutni. Na primer, ali jih skrbi kak nedaven dogodek, ki je bil objavljen v novicah? So starši zaskrbljeni glede varnosti svojih otrok v šoli? Ali je težko najti službo? Skušaj si predstavljati, kako je ljudem živeti v teh »zelo težkih časih« brez upanja, ki ga najdemo v Svetem pismu. (2. Tim. 3:1; Iza. 65:13, 14)

5. V čem je bil Jezus drugačen od farizejev? (Matej 11:28–30)

⁵ Jezus je imel rad ljudi. To se je jasno videlo iz tega, kako je ravnal z njimi. Bil je čisto nasprotje farizejev, ki so na navadne ljudi gledali zviška in s prezirom. (Mat. 23:13; Jan. 7:49) Z ljudmi je ravnal prijazno in spoštljivo. Bil je »blag in ponižnega srca«. To mu je pomagalo, da je bil dober učitelj. (Beri Matej 11:28–30.) Tudi mi bi morali z ljudmi, ki jim oznanjujemo, ravnati prijazno in spoštljivo.

6. Nekateri naše sporočilo zavrnejo ali pa nam nasprotujejo. Kako smo lahko do njih prijazni in spoštljivi?

⁶ Nekateri zavrnejo naše sporočilo ali pa nam celo nasprotujejo. Kako naj bi se odzvali? Jezus nam je svetoval, naj ne ostanemo samo pri tem, da to mirno prenašamo. Rekel je: »Delajte dobro tistim, ki vas sovražijo, prosite Boga, da blagoslovi tiste, ki na vas kličejo prekletstvo, in molite za tiste, ki vas žalijo.« (Luk. 6:27, 28) To bomo lažje delali, če razmišljamo o razlogih, zakaj nas ljudje ne želijo poslušati. Res je, da nam nekateri odkrito nasprotujejo. Ampak drugi z nami ne želijo govoriti, ker imajo probleme v družini ali kakšne druge skrbi. Mogoče pa jim nismo na vrata potrkali ob pravem času. Kakor koli že, upoštevati bi morali naslednji nasvet: »Naj bodo vaše besede vedno prijetne, kot da bi bile začinjene s soljo, da boste znali vsakemu odgovoriti tako, kot je treba.« (Kol. 4:6) Če smo do ljudi sočutni in jih skušamo razumeti, bomo našli način, da jim povemo kaj, kar jim lahko pomaga.

ZANAŠAJ SE NA BOŽJO BESEDO

7. Na podlagi česa je Jezus učil ljudi? (Janez 7:14–16)

⁷ Jezus se ni zanašal na svoje znanje. Njegovo poučevanje je temeljilo na Božji Besedi. Učil je preprosto, tako da so lahko ljudje njegove besede razumeli in si jih tudi zapomnili. Iz Svetega pisma izvemo, da je Jezus učil »kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki«. Ljudje so bili nad tem »osupli«. (Mar. 1:22) Pismouki so pri svojem poučevanju velikokrat citirali ugledne judovske učitelje. V nasprotju z njimi pa je Jezus citiral iz Svetih spisov. Čeprav je bil Božji Sin in je pred tem živel v nebesih, na ljudi ni skušal narediti vtisa s svojo modrostjo ali jim dati občutka, da ne vejo nič. Na podlagi Božje Besede jih je učil, kaj od njih želi Bog. (Beri Janez 7:14–16.) Jezus nam je dal res odličen zgled, kako poučevati.

8. Kako je apostol Peter posnemal Jezusa?

⁸ Tudi Jezusovi učenci so se pri poučevanju zanašali na Božjo Besedo. Pomisli na primer na govor, ki ga je Peter imel ob binkoštih leta 33 n. št. Peter ni bil zelo izobražen. Kljub temu se je dotaknil srca svojih poslušalcev, ker je na podlagi Svetih spisov razložil prerokbe, ki jih je Jezus izpolnil. (Apd. 2:14–37) Kakšen je bil rezultat? »Tisti, ki so njegovo sporočilo z veseljem sprejeli, so se dali krstiti in tisti dan se je učencem pridružilo približno 3000 ljudi.« (Apd. 2:41)

9. Zakaj naj bi se pri poučevanju zanašali na Božjo Besedo?

⁹ Pri tem, da ljudem sežemo do srca, je najbolj učinkovito orodje Božja Beseda. (Heb. 4:12) Zato je pomembno, da jo pri poučevanju uporabljamo. Želimo oznanjati »Božjo besedo«, ne pa lastnih zamisli. (2. Tim. 4:2) V Pregovorih 2:6 piše: »Jehova daje modrost, iz njegovih ust prihajata spoznanje in dobra presoja.« Ko torej učimo iz Svetega pisma, na nek način dovolimo Jehovu, da govori. (Mal. 2:7) Ljudem želimo pokazati, da je v Svetem pismu nekaj veliko boljšega od človeške modrosti. Je navdihnjeno od Boga in vsebuje informacije, ki jih moramo poznati, da bi ugajali Stvarniku in imeli srečno in polno življenje. (2. Tim. 3:16, 17)

10. Kako lahko pozornost svetopisemskega učenca usmeriš na Božjo Besedo?

¹⁰ Ko se pripravljaš na svetopisemski tečaj, razmišljaj, kako bi lahko pozornost učenca usmeril na to, kar uči Sveto pismo. Čeprav nam slike in videoposnetki pomagajo pri učenju, bi tvoj učenec moral razumeti, da je Sveto pismo naš glavni učbenik. Zato med tečajem iz njega preberita glavne vrstice. Nato pomagaj učencu razmisliti, kaj se lahko iz njih nauči. Tudi ko se pogovarjata o slikah in videoposnetkih, mu pomagaj razumeti, katera svetopisemska načela obravnavajo. Ni treba, da za to prebereš veliko svetopisemskih stavkov ali stvari na dolgo in široko razložiš. Raje daj učencu čas, da dojame pomen vsakega stavka. Če je treba, ga preberita še enkrat. Tako ne bosta preučevala knjige, slik ali videoposnetkov, ampak Sveto pismo. (1. Kor. 2:13)

11., 12. a) Kako lahko pokažeš, da si s svojim učencem potrpežljiv? (Apostolska dela 17:1–4) (Glej tudi sliko.) b) Česa se mogoče nekateri ne zavedajo glede Svetega pisma in kako jim lahko pomagaš?

¹¹ Če tvoj učenec kakšno resnico težko sprejme, imej v mislih, da moraš biti pri poučevanju zelo potrpežljiv. Vsi ne napredujejo enako hitro. Nekateri učenci potrebujejo več časa, da dojamejo resnice, ki so nam čisto logične. Pavel je moral Judom v Tesaloniki večkrat oznanjevati in z njimi razpravljati na podlagi Svetih spisov, preden so nekateri od njih stvari razumeli. (Beri Apostolska dela 17:1–4.)

¹² Potrpežljivost lahko pokažeš tudi tako, da ne govoriš veliko, ampak raje učencu postavljaš vprašanja. Pozorno ga poslušaj in skušaj razumeti, kako razmišlja. Nato preberita vrstice, ki so najbolj primerne za njega, in se o njih pogovarjajta. Tako mu boš pomagal razumeti, kako na zadeve gleda Bog. Nekateri ljudje pa sploh ne poznajo Svetega pisma in ne vejo, o čem govori. Ali bi lahko takšnim posameznikom pokazal natisnjen izvod Svetega pisma? Lahko jih usmeriš na »Uvod v Božjo Besedo«, ki se nahaja na začetku Prevoda novi svet. Tako bodo videli, kakšno bogastvo informacij se skriva v Svetem pismu. Nato jim prikaži, kako je ta knjiga praktična. Na primer, s pomočjo enega ali dveh svetopisemskih stavkov, navedenih pod 15. vprašanjem, jim pojasni, kako nam Sveto pismo pomaga najti srečo. Če boš učencem osvetlil moč Božje Besede, bo tvoje poučevanje še bolj učinkovito.

POZORNOST USMERJAJ NA JEHOVA

13. Na koga bi morali usmerjati pozornost, ko poučujemo? Ponazori.

¹³ Naš cilj je pomagati poslušalcem, da spoznajo Jehova in se z njim zbližajo. (Jak. 4:8) V tem pogledu lahko naše delo primerjamo z delom tehnika za razsvetljavo v gledališču. Med predstavo luči ne usmerja nase, ampak na glavne igralce, zato da so oni v središču pozornosti. Podobno moramo delati mi – ko poučujemo, pozornost usmerjamo na Jehova, ne pa na sebe.

14. Kako lahko svojemu učencu pomagamo, da bo želel razveseljevati Jehova?

¹⁴ Ko vodiš svetopisemski tečaj, učencu pomagaj razviti željo, da razveseljuje Jehova. (Preg. 27:11) Tvoj cilj ni, da učenec samo spremeni svoje obnašanje, kot da bi se želel včlaniti v nek klub. Cilj je, da te spremembe naredi zato, da bi bil Jehova zadovoljen z njim. Če se tvoj učenec bori s kakšno slabo razvado, ga lahko vprašaš: »Zakaj Jehova sovraži to ravnanje? Zakaj Jehova pričakuje, da se odrečeš nečemu, kar imaš rad? Kako se iz tega, kar Jehova pričakuje od tebe, vidi, da te ima rad?« Več ko bo tvoj učenec razmišljal o Jehovu, bolj bo razumel, kako čudovitega Očeta ima. Tako bo spremembe naredil zato, ker želi ugajati Jehovu.

ŠE NAPREJ SE IZBOLJŠUJ V POUČEVANJU

15. Kako se lahko izboljšamo kot učitelji?

¹⁵ V molitvi lahko Jehova prosiš, naj ti pomaga ugotoviti, kje se lahko izboljšaš kot učitelj. (1. Jan. 5:14) Nato pa delaj v skladu s svojimi molitvami. Bodi pozoren na pouk, ki ga glede oznanjevanja dobiš na shodih. Na svetopisemski tečaj povabi kakšnega sovernika, ki je spreten v poučevanju. Prosi ga, naj ti pove, kje bi se lahko izboljšal. Imej v mislih tudi naslednje: Čeprav ti dobro poznaš gradivo, ga tvoj učenec ne. Zato se med pripravljanjem na tečaj skušaj postaviti v njegovo kožo. Med preučevanjem mu pomagaj videti, kakšne koristi bo imel od tega, kar se uči. Tako bo lahko postal Jehovov prijatelj in bo v življenju srečen. (Ps. 1:1–3)

16. Kako nam koristi, če se izboljšujemo v poučevanju?

¹⁶ To, da lahko druge poučujemo o Jehovu, nam prinese veliko veselja. In v novem svetu bo treba poučiti še veliko ljudi. Zato se zanimajmo za svoje poslušalce, zanašajmo se na Božjo Besedo in vedno usmerjajmo pozornost na Jehova. Tako bomo pri tem delu res spretni.