Naj ti branje Svetega pisma še bolj koristi

1. Iz česa se vidi, da je bila Božja Beseda Jezusu pomembna?

PREDSTAVLJAJ si, kako je bilo poslušati Jezusa, ko je poučeval. Zelo pogosto je na pamet citiral iz Svetih spisov! Pravzaprav je v svojih prvih zapisanih besedah po krstu in nekaterih zadnjih besedah pred smrtjo citiral Svete spise.b (5. Mojz. 8:3; Ps. 31:5; Luk. 4:4; 23:46) V treh letih in pol, ki so minila med tema dogodkoma, je Jezus pogosto javno bral in citiral iz Svetih spisov ter jih pojasnjeval. (Mat. 5:17, 18, 21, 22, 27, 28; Luk. 4:16–20)

2. Kaj je Jezusu med odraščanjem pomagalo, da se je dobro seznanil s Svetimi spisi? (Glej sliko na naslovnici.)

² Jezus je v mladih letih, preden je začel svojo sveto službo, redno bral in poslušal Božjo Besedo. Doma je brez dvoma slišal Marijo in Jožefa, kako sta v vsakodnevnih družinskih pogovorih citirala Svete spise.c (5. Mojz. 6:6, 7) Lahko smo tudi prepričani, da je vsak šabat s svojo družino obiskal sinagogo. (Luk. 4:16) Tam je prav gotovo pozorno poslušal, ko se je javno bralo iz Svetih spisov. Sčasoma se jih je naučil sam brati. Tako jih ni samo dobro poznal, ampak jih je tudi vzljubil in dovolil, da so vplivali na njegovo ravnanje. Spomni se na primer, kaj se je zgodilo v templju, ko je bil Jezus star komaj 12 let. Učitelji, ki so zelo dobro poznali Mojzesov Zakonik, »so se čudili njegovim odgovorom in temu, koliko je razumel«. (Luk. 2:46, 47, 52)

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Tudi mi lahko spoznavamo in vzljubimo Božjo Besedo, medtem ko jo redno beremo. Kako pa lahko imamo kar največ od prebranega? Učimo se lahko iz tega, kar je Jezus rekel poznavalcem Zakonika, kot so bili pisarji, farizeji in saduceji. Ti verski voditelji so pogosto brali Svete spise, vendar jim to ni koristilo tako, kot bi jim moralo. Jezus je poudaril tri stvari, ki bi jih morali delati, da bi jim Sveti spisi bolj koristili. To, kar jim je povedal, nam bo pomagalo, da bomo 1. razumeli to, kar beremo, 2. našli duhovne dragulje in 3. dovolili Božji Besedi, da nas oblikuje.

BERI TAKO, DA BOŠ RAZUMEL

4. Kaj se iz Luka 10:25–29 naučimo glede branja Božje Besede?

⁴ To, kar beremo v Božji Besedi, želimo razumeti. Drugače od branja ne bomo imeli polne koristi. Razmisli na primer o Jezusovem pogovoru z nekim človekom, »ki je bil poznavalec Zakonika«. (Beri Luka 10:25–29.) Ko je Jezusa vprašal, kaj mora narediti, da bi dobil večno življenje, ga je ta usmeril na Božjo Besedo. Vprašal ga je: »Kaj piše v Zakoniku? Kaj si v njem prebral?« Moški je pravilno odgovoril, tako da je iz Svetih spisov citiral, da je treba ljubiti Boga in bližnjega. (3. Mojz. 19:18; 5. Mojz. 6:5) Ampak zatem je rekel: »Kdo pa je moj bližnji?« S tem je pokazal, da ni zares razumel tega, kar je prebral. Zato tudi ni točno vedel, kako naj to upošteva v svojem življenju.

5. Kako ti lahko molitev in to, da bereš počasi, pomagata, da še bolje razumeš Božjo Besedo?

⁵ Božjo Besedo lahko še bolje razumemo, če si pridobimo dobre bralne navade. Tu je nekaj predlogov, ki ti lahko pomagajo. Preden začneš brati, moli. Da bi razumel Sveto pismo, potrebuješ Jehovovo pomoč, zato ga lahko prosiš za svetega duha, da bi bil med branjem skoncentriran. Nato beri počasi. Tako boš gradivo lažje razumel. Mogoče ti bo koristilo, če boš bral na glas ali pa v Svetem pismu sledil avdioposnetku branja Svetega pisma. Tako boš še bolj vključil svoje čute, zaradi česar se ti bo Božja Beseda še globlje vtisnila v um in srce. (Joz. 1:8) Po branju znova moli. Zahvali se Jehovu za njegovo Besedo in ga prosi, naj ti pomaga udejanjati to, kar si prebral.

6. Zakaj je dobro, da si med branjem Božje Besede postavljaš vprašanja in delaš kratke zapiske? (Glej tudi slike.)

⁶ Poglej še dva predloga, ki ti bosta pomagala bolje razumeti Sveto pismo. O tem, kar bereš, si postavi vprašanja. Ko bereš neki odlomek, se vprašaj: Kdo so glavne osebe? Kdo govori? Komu govori in zakaj? Kje in kdaj se je to, kar berem, dogajalo? Takšna vprašanja ti bodo pomagala, da boš med branjem razmišljal in sledil glavnim mislim v odlomku. Poleg tega si med branjem delaj kratke zapiske. Če si delaš zapiske, svoje misli spraviš v besede. Tako ti je še bolj jasno to, kar bereš, in si stvari tudi bolje zapomniš. Lahko si zapišeš vprašanja, izsledke svojega raziskovanja, glavne točke, to, kako bi lahko prebrano upošteval, ali pa to, kakšne občutke ti je prebrano vzbudilo. Takšni zapiski ti lahko pomagajo, da boš na Božjo Besedo gledal kot na sporočilo od Boga, ki je namenjeno tebi osebno.

7. Katero lastnost potrebujemo, ko beremo Sveto pismo, in zakaj? (Matej 24:15)

⁷ Jezus je izpostavil pomembno lastnost, ki jo potrebujemo, da bi razumeli Božjo Besedo, in sicer dobro presojo. (Beri Matej 24:15.) Kaj je dobra presoja? To je sposobnost razumeti, kako je ena misel povezana z drugo in kako se od neke druge razlikuje. Je tudi sposobnost, da vidimo to, kar se ne vidi na prvi pogled. Poleg tega je Jezus nakazal, da to lastnost potrebujemo, da bi prepoznali dogodke, s katerimi se izpolnjujejo svetopisemske prerokbe. Pravzaprav jo potrebujemo, da bi nam kar najbolj koristilo vse, kar beremo v Svetem pismu.

8. Kako lahko med branjem uporabljaš dobro presojo?

⁸ Sposobnost dobre presoje lahko dobimo od Jehova. Zato ga prosi, da ti pomaga razvijati to lastnost. (Preg. 2:6) Kako lahko delaš skladno s svojo molitvijo? To, kar bereš, analiziraj in bodi pozoren, kako je povezano s tem, kar že veš. Pri tem si lahko pomagaš z našimi pripomočki za preučevanje Svetega pisma, kot je Raziskovalni pripomoček Jehovovih prič. Tako boš lahko dojel pomen nekega svetopisemskega odlomka in videl, kako ga lahko upoštevaš v svojem življenju. (Heb. 5:14) Če boš med branjem uporabljal dobro presojo, se bo tvoje razumevanje Svetega pisma poglobilo.

BERI TAKO, DA BOŠ NAŠEL DUHOVNE DRAGULJE

9. Katero pomembno svetopisemsko resnico so saduceji spregledali?

⁹ Saduceji so zelo dobro poznali prvih pet knjig Hebrejskih spisov, vendar so v njih spregledali pomembne resnice. Razmisli na primer, kako se je Jezus odzval, ko so ga vprašali glede vstajenja. Rekel jim je: »Ali niste v Mojzesovi knjigi v pripovedi o trnovem grmu brali, kako je Bog Mojzesu rekel ‚Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba‘?« (Mar. 12:18, 26) Saduceji so prav gotovo velikokrat prebrali ta odlomek, vendar je Jezusovo vprašanje odkrilo, da so spregledali pomembno svetopisemsko resnico – nauk o vstajenju. (Mar. 12:27; Luk. 20:38)d

10. Na kaj bi morali biti pozorni med branjem?

¹⁰ Kaj se iz tega naučimo? Med branjem Svetega pisma želimo biti pozorni na vse, kar se lahko iz neke vrstice ali odlomka naučimo. Ne zanimajo nas samo osnovni nauki, ampak tudi globlje resnice in načela, ki se skrivajo pod površjem.

11. Kako lahko s pomočjo 2. Timoteju 3:16, 17 najdeš v Svetem pismu dragulje?

¹¹ Kako lahko med branjem Svetega pisma najdeš duhovne dragulje? Razmisli, kaj piše v 2. Timoteju 3:16, 17. (Beri.) V teh vrsticah piše, da so »celotni Sveti spisi [...] koristni« 1. za poučevanje, 2. za opominjanje, 3. za popravljanje in 4. za vzgajanje. Na te štiri načine ti lahko koristijo tudi svetopisemske knjige, ki jih ne uporabljaš pogosto. To, kar prebereš, analiziraj, da bi videl, kaj te nauči o Jehovu, njegovem namenu ali načelih. Razmisli tudi o opominih, ki jih pri tem najdeš. To narediš tako, da si pozoren, kako ti te vrstice pomagajo prepoznati in zavrniti napačne želje ali stališča in ostati zvest Jehovu. Razišči, kako je lahko odlomek dober za popravljanje napačnega mišljenja, recimo takšnega, ki ga nekdo pove na oznanjevanju. In razmisli, kako te lahko vrstice vzgajajo, da bi razmišljal tako kot Jehova. Če boš imel te štiri koristi v mislih, boš lahko našel duhovne dragulje, ki bodo obogatili tvoje branje Svetega pisma.

DOVOLI, DA TE PREBRANO OBLIKUJE

12. Zakaj je Jezus farizeje vprašal: »Ali niste brali?«

¹² Jezus je z vprašanjem »Ali niste brali?« tudi razkril, da farizeji niso pravilno gledali na Svete spise. (Mat. 12:1–7)e Ob tej priložnosti so Jezusove učence obtožili, da so kršili šabat. Jezus jim je v odgovor navedel dva zgleda iz Svetih spisov in citiral vrstico iz Ozeja. S tem je pokazal, da so zgrešili bistvo šabata in da niso bili usmiljeni. Zakaj teh moških Božja Beseda, ki so jo brali, ni mogla oblikovati? Ker so jo brali s kritičnim in ponosnim stališčem. Zato niso mogli razumeti tega, kar berejo. (Mat. 23:23; Jan. 5:39, 40)

13. S kakšnim stališčem bi morali brati Sveto pismo in zakaj?

¹³ Iz Jezusovih besed se naučimo, da moramo Sveto pismo brati s pravim stališčem. V nasprotju s farizeji moramo biti iskreni in se pripravljeni učiti. Upoštevati moramo naslednji nasvet: »Ponižno pustite, da Bog v vas vsadi besedo.« (Jak. 1:21) Če smo ponižni, bomo Božji Besedi dovolili, da nas spreminja. Samo če nismo kritični ali ponosni, nas bo pouk iz Svetega pisma o usmiljenju, sočutju in ljubezni lahko oblikoval.

14. Kako lahko ugotovimo, ali dovolimo Svetemu pismu, da nas oblikuje? (Glej tudi sliki.)

¹⁴ Iz tega, kako ravnamo z drugimi, se lahko vidi, ali dovolimo Božji Besedi, da nas oblikuje. Farizeji niso pustili, da bi jim Božja Beseda segla do srca, zato so obsojali nedolžne. (Mat. 12:7) Kako pa je z nami? Ali na primer radi omenimo dobro, ki ga vidimo pri drugih, ali pa hitro s prstom pokažemo na njihove napake? Ali smo usmiljeni in pripravljeni odpuščati ali pa smo kritični in gojimo zamero? Z odgovori na takšna vprašanja lahko ugotovimo, ali to, kar preberemo, vpliva na naše misli, čustva in ravnanje. (1. Tim. 4:12, 15; Heb. 4:12)

BRANJE BOŽJE BESEDE VODI DO SREČE

15. Kaj je Jezus čutil do Svetih spisov?

¹⁵ Jezus je imel rad Svete spise. Njegovi občutki so izraženi v preroških besedah iz Psalma 40:8: »Izpolnjevati tvojo voljo, o moj Bog, me veseli in tvoji zakoni so v mojem srcu.« Zaradi tega je bil srečen in uspešen pri služenju Jehovu. To lahko velja tudi za nas, če si prizadevamo, da nam Božja Beseda seže do srca. (Ps. 1:1–3)

16. Kaj nameravaš narediti, da bi imel od branja Božje Besede kar največ? (Glej okvir »Jezusove besede ti lahko pomagajo razumeti to, kar bereš«.)

¹⁶ Naj nam Jezusove besede in zgled pomagajo, da se izboljšamo pri branju Svetega pisma. Svetopisemske odlomke lahko bolje razumemo, če molimo, beremo počasi, si postavljamo vprašanja in si delamo kratke zapiske. Dobro presojo lahko uporabimo tako, da to, kar preberemo, analiziramo s pomočjo naših publikacij. Če v Svetem pismu, tudi v odlomkih, ki jih ne poznamo dobro, iščemo duhovne dragulje, se ga bomo naučili še bolje uporabljati. Božji Besedi lahko pustimo, da nas oblikuje, če jo beremo s pravim stališčem. Če se bomo pri vsem tem kar najbolj potrudili, nam bo branje Božje Besede še bolj koristilo in se bomo z Jehovom še bolj zbližali. (Ps. 119:17, 18; Jak. 4:8)