Vsi imamo nekaj, kar lahko damo Jehovu
1 Ali si vedel, da imamo ljudje nekaj, kar lahko damo Bogu? Abel je Jehovu žrtvoval nekaj svojih najdragocenejših živali. Tudi Noe in Job sta mu darovala podobne žrtve. (1. Mojz. 4:4; 8:20; Job 1:5) Seveda Stvarnik zaradi takšnih žrtev ni bil prav nič bogatejši, saj je tako ali tako vse njegovo. Vseeno pa so ti zvesti možje s takšnimi žrtvami pokazali, da so močno ljubili Boga. Mi pa lahko danes Jehovu prinašamo »daritev hvale« tako, da mu posvetimo čas, moči in sredstva. (Heb. 13:15)
2 Čas: Kako pohvalno ravnamo, kadar kar najbolj izrabljamo svoj čas in se odrečemo manj pomembnim rečem, zato da bi lahko več oznanjevali. (Efež. 5:15, 16) Morda bi si lahko stvari uredili tako, da bi en mesec (ali pa tudi več mesecev) v letu pomožno pionirali. Ali pa bi lahko šli na oznanjevanje za več časa, kot smo šli do sedaj. Če bi vsak teden oznanjevanju namenili dodatnih 30 minut, bi na koncu meseca oznanjevali najmanj dve uri več kot smo do sedaj!
3 Moči: Dovolj moči za oznanjevanje bomo imeli, če si ne bomo izbrali tako utrujajočega razvedrila oziroma zaposlitve, da zaradi tega Jehovu ne bi mogli več dajati najboljše. Prav tako moramo pregnati zaskrbljenost, ki morda »tare« naše srce in nam jemlje moč, ki bi jo lahko uporabili za služenje Bogu. (Preg. 12:25) Tudi če smo zaradi česa upravičeno zaskrbljeni, je veliko boljše, da svoje breme zvrnemo na Jehova. (Ps. 55:22; Fil. 4:6, 7)
4 Sredstva: Oznanjevalsko delo pa lahko podpiramo tudi tako, da gmotno prispevamo. Pavel je sovernike spodbujal, naj vsak od njih redno »dá nekaj na stran«, da bi lahko pomagal tistim v potrebi. (1. Kor. 16:1, 2) Podobno lahko tudi mi damo na stran nekaj denarja in ga darujemo za potrebe naše občine, pa tudi za oznanjevalsko delo po vsem svetu. Jehova ceni vse, kar damo iz srca, četudi damo samo malo. (Luk. 21:1–4)
5 Jehova nam je dal zelo veliko. (Jak. 1:17) Hvaležnost za vse to kažemo tako, da mu pri služenju velikodušno darujemo čas, moči in sredstva. S tem ga razveseljujemo, saj on »ljubi veselega darovalca«. (2. Kor. 9:7)