Na oznanjevanju drug drugega spodbujajmo
1 Vsakdo med nami je vesel, kadar sliši spodbudno »besedo ob pravem času«. (Preg. 25:11) Kaj lahko naredimo, da bi brate in sestre, s katerimi gremo na oznanjevanje, ohrabrili?
2 Pogovarjajmo se o spodbudnih rečeh: Kako zelo smo spodbujeni, kadar se s sovernikom, s katerim smo na oznanjevanju, pogovarjamo tudi o duhovnih rečeh! (Ps. 37:30) Pogovarjamo se lahko o predstavitvi, ki smo jo pravkar uporabili, ali pa povemo kako spodbudno doživetje, ki smo ga pred kratkim imeli na oznanjevanju. (Apd. 15:3) Ali smo pri osebnem branju Biblije ali najnovejših revij odkrili kakšno zanimivo misel ali pa smo zanjo slišali na občinskem shodu? Pogovarjamo se lahko o mislih iz javnega govora, ki smo ga nedavno tega slišali v kraljestveni dvorani.
3 Morda smo nekoliko potrti, ker nismo uspeli premagati sogovornikovega ugovora. Zelo nam lahko koristi, če si po tem, ko smo odšli od vrat, vzamemo nekaj minut in se s sodelavcem pogovorimo o tem, kako bi lahko takšen ugovor premagali naslednjič. Morda celo skupaj pogledamo v knjigo Dopovedovanje. In če je naš sodelavec v predstavitvi omenil kaj, kar nam je bilo všeč, smo lahko spodbudni s tem, da ga iskreno pohvalimo.
4 Povabimo na oznanjevanje še druge: Ali je v naši skupini za preučevanje knjige kdo, s katerim že nekaj časa nismo bili na oznanjevanju? Kadar takšnega brata ali sestro povabimo, naj gre z nami na oznanjevanje, se bomo lahko »medsebojno spodbujali«. (Rim. 1:12) Redni in pomožni pionirji so hvaležni, kadar lahko gredo s kom na oznanjevanje, še posebej zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko morda v tem delu sodeluje manj sovernikov. Pionirje lahko podpiramo tako, da se damo na razpolago. Ali je v občini kakšen sovernik, ki zaradi težav z zdravjem le malo oznanjuje? Če ga povabimo, naj gre z nami na oznanjevanje, morda na biblijski pouk, bo to koristilo obema. (Preg. 27:17)
5 Kadar koga pohvalimo, pa četudi za kaj majhnega, in mu povemo, da njegovo delo cenimo, smo vedno spodbudni. To bi morali imeti v mislih, ko gremo s sovernikom na oznanjevanje, saj se želimo »med seboj [. . .] krepit[i]«. (1. Tes. 5:11)