Vprašanje

◼ Ali naj bi se v poročilo o službi oznanjevanja vpisalo tudi družinski biblijski pouk?

Če krščanski roditelj vodi družinski biblijski pouk in so na njem prisotni tudi nekrščeni otroci, lahko poroča največ eno uro na teden, en ponovni obisk na teden in en biblijski pouk na mesec. To velja tudi takrat, kadar pouk traja več kot eno uro, se preučuje več kot le enkrat na teden oziroma se pouk vodi z vsakim otrokom posebej. (Glej knjigo Naša strežba, str. 104)

Če pa so v družini vsi krščeni Priče, se ne more poročati niti časa, ko se preučuje, niti samega pouka (razen če se z otrokom po njegovem krstu še vedno preučuje drugo knjigo). To pa zaradi tega, ker občinsko poročilo o službi oznanjevanja kaže predvsem to, koliko se je oznanjevalo dobro novico in poučevalo o biblijski resnici tiste, ki niso posvečeni in krščeni Jehovovi služabniki. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Vendar to nikakor ne pomeni, da je redno vodenje družinskega pouka zato kaj manj pomembno.

Krščanski starši so odgovorni, da preučujejo s svojimi otroki. Tisti pa, ki potrebujejo pomoč pri vpeljavi oziroma izboljšanju svojega družinskega pouka, lahko za to prosijo starešine. Kadar je zaradi okoliščin priporočljivo, da biblijski pouk z nekrščenim sinom ali hčerko krščanske družine iz občine vodi kak drug oznanjevalec, naj se o tem obvesti predsedujočega nadzornika oziroma službenega nadzornika. Če je takšen pouk odobren, ga lahko oznanjevalec, ki preučuje z otrokom, poroča enako kakor vsak drug biblijski pouk.

Šolanje otrok, da bi ti hodili po Jehovovih poteh, zahteva veliko več časa in truda, kakor pa se to vidi iz poročila o službi oznanjevanja. (5. Mojz. 6:6–9; Preg. 22:6) Krščanske starše je treba pohvaliti, ker nosijo pomembno odgovornost, da svoje otroke vzgajajo v »Jehovovem discipliniranju in umskem uravnavanju«. (Efež. 6:4, NW)