Bodi zadovoljen s tem, kar imaš
1 Sveto pismo nas opominja, naj gmotno skrbimo za svojo družino, vendar pa to ne bi smelo postati središče našega življenja. Prve morajo biti duhovne stvari. (Mat. 6:33; 1. Tim. 5:8) V teh ‚nevarnih časih‘ je izziv najti pravo ravnovesje. (2. Tim. 3:1) Kaj nam bo pri tem pomagalo?
2 Pridobimo si biblijsko gledišče: Božja Beseda nas svari, da nas lahko prizadevanje za bogastvom duhovno uniči. (Prop. 5:10; Mat. 13:22; 1. Tim. 6:9, 10) V tem odločilnem času bi bilo pogubno, če bi bil kdor koli med nami tako prezaposlen s svetno službo ali skrbmi za gmotne reči, da bi duhovne dejavnosti (shode, preučevanje in oznanjevanje) preložil na drugo mesto v življenju. (Luk. 21:34–36) Nasprotno pa Biblija svetuje: »Če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Tim. 6:7, 8)
3 To ne pomeni, da se od kristjanov pričakuje, da živijo v revščini. Pomaga pa nam ugotoviti, kaj k našim gmotnim potrebam pravzaprav spada, namreč hrana, obleka in dom, primeren za kraj, v katerem živimo. Če imamo to, kar potrebujemo za življenje, potem ni treba, da bi si nenehno prizadevali za višjim življenjskim standardom. Ko premišljujemo o nekem nakupu oziroma o tem, ali naj se dodatno zaposlimo, bi bilo dobro, da se vprašamo: ‚Ali je to res potrebno?‘ Če bomo tako delali, bomo laže živeli po navdihnjenem nasvetu: »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate.« (Heb. 13:5)
4 Če zaupamo Jehovu, nas bo blagoslovil. (Preg. 3:5, 6) Čeprav moramo marljivo delati za vsakodnevne potrebščine, pa na te stvari v življenju nismo osredinjeni. Naj imamo malo ali veliko, se zanašamo na Jehova, da bo poskrbel za naše potrebe. (Fil. 4:11–13) Zato med mnogimi blagoslovi občutimo tudi bogovdano zadovoljstvo.
5 Posnemajmo vero drugih: Neka mati samohranilka, ki je vzgajala hčer v resnici, je svoje življenje postopoma poenostavljala. Čeprav je uživala v udobju svojega doma, se je preselila v manjšo hišo, pozneje pa v stanovanje. To ji je omogočilo, da je lahko v posvetni službi delala manj časa in ga več posvetila strežbi. Ko je hči odrasla in se poročila, se je mati predčasno upokojila, čeprav je to pomenilo nadaljnje zmanjšanje njenih prihodkov. Naša sestra sedaj že sedmo leto redno pionira in nikakor ne obžaluje, da se je gmotno žrtvovala za to, da je dala delo v prid Kraljestva na prvo mesto v življenju.
6 Neki starešina in njegova žena sta mnogo let pionirala, medtem ko sta vzgajala tri otroke. Kot družina so se naučili biti zadovoljni s tem, da so skrbeli za svoje potrebe, in ne za svoje želje. Brat pripoveduje: »Morali smo živeti enostavnejše. Včasih je bilo resda težko, toda Jehova nam je vedno priskrbel, kar smo potrebovali. [. . .] Ko vidim, kako moja družina postavlja duhovne reči na prvo mesto, čutim, da je vse tako, kot mora biti, in da sem s tem nekaj dosegel.« Njegova žena dodaja: »Ko vidim, da je [mož] zaposlen z duhovnimi stvarmi, me to navdaja z globokim notranjim zadovoljstvom.« Tudi otroci so veseli, da so se njihovi starši odločili polnočasno služiti Jehovu.
7 Biblija vsem, ki se namesto za prizadevanje za gmotnimi rečmi odločijo za pot bogovdanosti, obljublja bogate blagoslove sedaj, pa tudi v življenju, ki prihaja. (1. Tim. 4:8)