‚Ljudje darovi‘ željno pasejo Božjo čredo
1 Kako ljubečo pripravo nam je Jehova priskrbel po svojem Sinu, ko nam je dal »ljudi darove«! (Efež. 4:8, 11, 12, NW) Ti imajo mnogo odgovornosti, tudi to, da dejavno in željno pasejo Božjo čredo. (1. Pet. 5:2, 3, NW) Ta tako potrebna priprava koristi vsem nam. Ti možje se prizadevno osebno zanimajo za duhovni blagor vseh, bodisi da se nekateri spopadajo s težavami, so se šele pred kratkim povezali z občino, imajo določene slabosti, ali pa so zašli na napačno pot. (Fil. 2:4; 1. Tes. 5:12–14)
2 Ko smo zaradi vznemirljivih svetovnih dogodkov nemalo zaskrbljeni, so podpastirji resnično »kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo«. Kadar smo izčrpani ali obremenjeni ter potrebujemo tolažbo, nas poživijo, »kakor potoki vodá na suhem kraju« oziroma »kakor senca skale velike v žejni deželi«. (Iza. 32:2)
3 Spodbujati nedejavne: Starešine si še posebej prizadevajo spodbujati tiste, ki so postali neredni oziroma nedejavni, tako da jim pomagajo znova redno sodelovati v vseh občinskih dejavnostih. Ljubeči pastirski obiski so mnogim pomagali, da redno obiskujejo shode in so duhovno tako napredovali, da zopet sodelujejo v terenski strežbi. Ko se starešine tako trudijo, odsevajo Jehovovo ljubečo skrb in dejavno vodstvo Jezusa Kristusa, ki je zapustil zgled s tem, da ga je skrbelo za vsako od njegovih ovac, ki je morda zašla ali se izgubila. (Mat. 18:12–14; Jan. 10:16, 27–29)
4 Podpastirji so pozorni na znamenja, ki kažejo, da morda kdo duhovno omahuje. Vsi, ki kažejo znake malodušja, ki shodov ne obiskujejo več redno oziroma se upočasnijo v terenski strežbi, verjetno potrebujejo duhovno podporo. Starešine želijo pomagati vsem, ki se začnejo nagibati k svetnemu oblačenju in urejanju oziroma razvijajo kritičen odnos do občine. Skrbni nadzorniki s pristnim zanimanjem in milosrčnostjo voljno ‚podajo duše svoje‘, da bi takšnim pomagali znova oživiti ljubezen do Jehova. (1. Tes. 2:8)
5 V preteklosti so nekateri posvečeni kristjani izgubili stik z občino in postali duhovno nedejavni, ker so jih preveč obremenile zdravstvene težave, ekonomske zapreke ali družinski pritiski. Starešine jim, ne da bi bili kritični, ljubeznivo zagotovijo, da se Jehova zanima za vse svoje ovce in da jih bo v težavnih časih podpiral. (Ps. 55:22; 1. Pet. 5:7) Čuječi pastirji črede jim lahko pomagajo uvideti, da ‚se jim bo Bog približal, če se mu približajo‘, da jih bo potolažil in poživil. (Jak. 4:8; Ps. 23:3, 4)
6 Ceniti slabotne: Ti ljubeči podpastirji skrbijo tudi za tiste, ki bi se jih lahko spregledalo. V vsaki občini so tudi takšni, ki so slabotni in bivajo v domovih za ostarele oziroma so kako drugače ovirani. Razumljivo je, da zaradi svojih okoliščin ne morejo toliko sodelovati pri razglašanju kraljestvenega sporočila. Morda imajo priložnost pričevati le obiskovalcem, drugim oskrbovancem in negovalcem. Vendar pa je njihov prispevek k celotnemu oznanjevalskemu delu dragocen ne glede na to, koliko lahko storijo. (Mat. 25:15) Četudi pričujejo samo 15 minut, bi se to moralo poročati in še naprej se jih bo upoštevalo kot redne kraljestvene oznanjevalce.
7 ‚Ljudje darovi‘ se še zlasti zavedajo duhovnih potreb svojih bratov in sester v tem času leta – ob spominski slovesnosti. Kako primeren čas za starešine, da se še posebej potrudijo pomagati vsem, ki so zašli, znova okusiti radost in duševni mir v prisrčnem druženju z občino! Veselimo se, ko vidimo tiste, s katerimi smo si »domači po veri«, da so navzoči na občinskih shodih in da v strežbi potrjujejo svojo vero v odkupno žrtev. (Gal. 6:10; Luk. 15:4–7; Jan. 10:11, 14)