‚Bogatimo se v dobrih delih!‘

¹ Apostol Pavel je v zadnjih letih svoje goreče strežbe tesno sodeloval s Timotejem in Titom. Vsakega od njiju je spodbudil s podobnimi besedami. Titu je pisal, da bi si morali ‚tisti, ki verujejo v Boga, prizadevati, da se bodo posvečali dobrim delom‘. (Titu 3:8, SSP) Timoteju pa je dejal, da naj bi se tisti, ki zaupajo v Boga, ‚bogatili v dobrih delih‘. (1. Tim. 6:17, 18) To je odličen nasvet za vse nas! Toda kaj nas bo spodbudilo k temu, da bomo v življenju opravljali dobra dela? In kaj določnega bi lahko delali v dneh, ki so pred nami?

² K temu, da bi se bogatili v pravih delih, nas spodbujajo vera in ljubezen do Jehova, kakor tudi čudovito upanje, s katerim nas je Jehova obdaril. (1. Tim. 6:19; Titu 2:11) Še zlasti v tem obdobju leta se spominjamo tega, da je Jehova na zemljo poslal svojega Sina, tako da bi ta lahko opravičil svojega Očeta in omogočil življenje vsem vrednim ljudem. (Mat. 20:28; Jan. 3:16) To bo zelo jasno pojasnjeno na spominski slovesnosti Kristusove smrti, ki bo 28. marca. Mar nas upanje na dosego večnega življenja ne vzgibava k temu, da naredimo vse, kar je v naši moči, da bi se ‚bogatili v dobrih delih‘? Seveda! Katera dela pa bi lahko sedaj opravljali?

³ Dobra dela, ki jih lahko opravljamo v marcu in mesecih zatem: Spominske slovesnosti – najpomembnejšega dogodka leta za Jehovove priče po vsem svetu – se bomo vsekakor udeležili. (Luk. 22:19) Vendar pa želimo radost ob tem dogodku deliti s kar največ ljudmi. Oglej si službeno poročilo v 2002 Yearbooku in videl boš, da je bilo lani v mnogih deželah po svetu na spominski slovesnosti navzočih trikrat, štirikrat, petkrat ali še večkrat toliko ljudi, kot je oznanjevalcev. Prav gotovo so se morali vsi člani občin marljivo prizadevati, da so po vsem svojem področju obširno razdeljevali vabila na spominsko slovesnost. Zato želimo od sedaj pa do 28. marca karseda veliko časa nameniti temu, da ljudi povabimo na spominsko slovesnost, tako da bi lahko izvedeli za upanje rešitve.

⁴ V aprilu bomo že lahko uživali v daljših dnevih in lepšem vremenu. Kako lahko takšne ugodne razmere učinkovito uporabimo za to, da bi se ‚bogatili v dobrih delih‘? Tako da še naprej navdušeno sodelujemo pri delu oznanjevanja dobre novice in smo ‚goreči za vsa dobra dela‘. (Titu 2:14; Mat. 24:14) Če ti ni uspelo pomožno pionirati v marcu, ali bi lahko pioniral v aprilu in/ali maju? Če pa v marcu že pioniraš, ali bi lahko nadaljeval?

⁵ Nekateri, ki so svetno zaposleni, ugotavljajo, da lahko kakšno uro oznanjujejo, ko potujejo na delo, pričujejo na ulici ali obiskujejo ljudi v podjetjih, ki so odprta že zgodaj zjutraj. Drugi namenijo pričevanju del časa za kosilo. Nekateri uspejo v tem odmoru imeti biblijski pouk s kom od sodelavcev. Veliko sester, ki so gospodinje, lahko posvetijo čas terenski strežbi, ko so otroci v šoli. Kakšen dan vstanejo nekoliko prej in postorijo hišna opravila, tako da imajo čez dan več časa za oznanjevanje in poučevanje. (Efež. 5:15, 16)

⁶ Tudi če ne moreš pomožno pionirati, si morda lahko sestaviš lastni urnik, da bi več sodeloval v strežbi, torej naredil vse, kar lahko, da bi bil ‚dobrodelen, se bogatil z dobrimi deli, bil radodaren ter z drugimi delil‘ resnico. (1. Tim. 6:18, SSP)

⁷ V mislih imej dobro delo pridobivanja učencev: Vsako leto obiščejo spominsko slovesnost tudi ljudje, ki se zanimajo. Ali bi se lahko nekateri v občini posvetili tistim, ki na slovesnost pridejo, a ne preučujejo? Ali bi jih lahko kdo ponovno obiskal, da bi jim pomagal duhovno napredovati? Nekateri, ki obiščejo spominsko slovesnost, so morda sorodniki Prič. Drugi pa so morda posamezniki, ki so v preteklosti že preučevali in jih je treba le nekoliko spodbuditi, da bi znova začeli preučevati in redno obiskovati shode. Kako bi nas veselilo, če bi skupaj z nami začeli dejavno služiti Jehovu!

⁸ Ker v marcu in mesecih zatem v strežbi povečano delujemo, bomo zelo verjetno našli več zainteresiranih ljudi, pri katerih se bomo morali še oglasiti. Skušajmo pustiti odprto kakšno vprašanje. Nato jim obljubimo, da bomo na vprašanje odgovorili ob naslednjem obisku. Tako si utremo pot za ponovni obisk. Prej ko nam uspe ponovni obisk opraviti, boljše je. Če nam na prvem obisku ni uspelo pričeti pouka, ga bomo, če bo le mogoče, poskusili vzpostaviti takoj na naslednjem obisku.

⁹ Kadar oznanjujemo na ulici, bi se morali zavestno truditi, da bi se z ljudmi zapletli v pogovor. Mnogi zainteresirani ljudje, ki jih oznanjevalci srečajo pri pouličnem pričevanju, povedo svoje ime in priimek, naslov ter telefonsko številko. Če človek, s katerim si prišel v stik, ne živi na vašem področju, si v kraljestveni dvorani priskrbi obrazec Prosimo obiščite (S-43), ga izpolni ter ga daj občinskemu tajniku, ki ga bo nato poslal občini, na katere področju človek živi. Če tajnik tega ne bo mogel storiti, bo obrazec poslal podružničnemu uradu, ki bo potem uredil vse potrebno. Tako se bo lahko zanimanje še naprej negovalo.

¹⁰ Če ti je človek dal telefonsko številko, ne pa tudi naslova, opravi ponovni obisk tako, da ga pokličeš po telefonu. To, o čemer želiš razpravljati, pripravi že vnaprej. Pri roki imej knjigo Dopovedovanje, da boš lahko hitro pogledal vanjo. Nekateri zelo uspešno preučujejo z ljudmi po telefonu, tudi s tistimi, ki so jih zelo težko našli doma. Neka sestra je pričela pri pohišni strežbi zainteresirane ženske vpraševati tudi za telefonsko številko in tako uspela vzpostaviti dva biblijska pouka.

¹¹ Sodeluj s starešinami pri pomoči nedejavnim: Starešine se zelo zanimajo za to, da bi se tem izkazovalo ljubečo pozornost. Že kar precej takšnih posameznikov je na lastno pobudo začelo znova obiskovati občinske shode. Spoznali so, da se morajo, če želijo biti duhovno na varnem, kakor je opisano v 91. psalmu, tesno družiti z Jehovovo organizacijo. Nekateri od teh so sedaj pripravljeni zopet sodelovati v terenski službi. Če bodo ta mesec na spominski slovesnosti navzoči tudi drugi nedejavni posamezniki, bodo morda z veseljem sprejeli to, da bi se z njimi osebno preučevalo Biblijo. Starešine bodo v tem primeru poskrbeli, da bo z vsakim, ki želi pomoč, nekdo preučeval. Če bodo za takšno pomoč zaprosili tebe, bo tvoje sodelovanje zelo dragoceno. (Rim. 15:1, 2)

¹² Še naprej se ‚posvečaj dobrim delom‘: Mnogi, ki so pomožno pionirali en mesec ali dlje, so ugotovili, da so bili v mesecih zatem v terenski strežbi dejavnejši. Srečali so ljudi, ki so se zanimali in za katere so čutili, da jih morajo zopet obiskati. To jih je spodbudilo k temu, da so si še bolj prizadevali iti pogosteje v terensko službo, da bi zopet prišli v stik s temi zainteresiranimi ljudmi. Nekateri so vzpostavili pouke in to jim je pomagalo, da so v strežbi še več sodelovali.

¹³ Zopet drugim je bilo to, da so več sodelovali v oznanjevanju in pridobivanju učencev, v tolikšno radost, da jih je to spodbudilo k temu, da so se preiskali, čemu dajejo prednost. Nekateri so potem lahko omejili svetno delo in postali stalni pomožni pionirji. Drugi so lahko začeli redno pionirsko službo. Uspelo se jim je bolj zanašati na Boga, ne pa na reči, ki jih ponuja svet. Spoznali so, da je Jehova bogato blagoslovil njihovo ‚radodarnost in pripravljenost deliti‘ (NW) ter da je okrepil njihovo upanje na ‚resnično življenje‘. (1. Tim. 6:18, 19) Seveda ima ob tem, ko več bratov in sester sodeluje v pionirski službi, korist celotna občina. Pionirji radi govorijo o svojih doživetjih in druge vabijo, da se jim pridružijo v strežbi, to pa v občini prispeva k še bolj duhovnemu ozračju.

¹⁴ Vsakdo od nas naj se v tem obdobju okoli spominske slovesnosti in tudi kasneje ‚bogati v dobrih delih‘, in sicer tako, da več sodeluje v krščanski strežbi. Pokažimo hvaležnost za to, kar je Jehova naredil s tem, da nam je dal upanje na večno življenje na pravični novi zemlji. (2. Pet. 3:13)