Olikanost – značilnost bogovdanega ljudstva
1 Biti olikan je danes redkost. Zakaj? Ljudje tako zelo hitijo, da morda redkokdaj pomislijo na osnovne vljudnostne izraze, kot je »prosim«, »hvala« ali »oprostite«. Božja Beseda je napovedala, da se bodo ljudje v zadnjih dneh vse slabše vedli, da bodo ‚samoljubni, širokoustni, prevzetni, nehvaležni, brezsrčni, nezmerni, nedobroljubni in vrtoglavi‘. (2. Tim. 3:1–4) Posledica vseh takšnih osebnostnih potez je neolikanost. Kristjani moramo kot bogovdano ljudstvo paziti, da ne bi bili tudi mi, kakor ta svet, nespoštljivi do drugih.
2 Kaj je to olika? Oliko bi lahko opisali kot močno zavedanje občutkov drugih, zmožnost živeti z drugimi v miru. Vidiki olikanosti so obzirnost, vljudnost, prijaznost, uglajenost, taktnost in premišljenost. Te osebnostne poteze izvirajo iz posameznikove ljubezni do Boga in bližnjega. (Luk. 10:27) Nič ne stanejo, a so zelo dragocene pri utrjevanju naših vezi z drugimi.
3 Jezus Kristus je dal popoln zgled. Vedno je upošteval zlato pravilo: »Kakor hočete, da bi ljudje vam storili, prav tako storite tudi vi njim.« (Luk. 6:31) Mar ne občudujemo tega, kako je Jezus premišljeno in ljubeče ravnal s svojimi učenci? (Mat. 11:28–30) Jezus se ni lepo vedel zato, ker bi upošteval pravila iz kakšne knjige o lepem vedenju. Njegovo vedenje je izviralo iz iskrenega in velikodušnega srca. Truditi se moramo posnemati njegov odlični zgled.
4 Kdaj pa bi se kristjani morali lepo vesti? Morda samo ob posebnih priložnostih, ko želimo narediti dober vtis? Ali pa samo takrat, ko skušamo vplivati na druge? Ne! Naše lepo vedenje bi moralo biti opazno ves čas. Na kaj bi še zlasti morali paziti pri našem medsebojnem druženju v občini?
5 V kraljestveni dvorani: Kraljestvena dvorana je naš kraj čaščenja. Tja prihajamo zato, ker nas vabi Bog Jehova. V tem pogledu smo gostje. (Ps. 15:1) Ali smo takrat, ko pridemo v kraljestveno dvorano, zgledni gostje? Ali smo ustrezno pozorni na to, kako se oblačimo in urejamo? Nedvomno bi se morali ogibati skrajnostnega ter preveč vsakdanjega oblačenja. Jehovovi služabniki smo, ne glede na to, ali smo navzoči na zborovanjih ali na naših tedenskih občinskih shodih, poznani po našem dostojnem videzu, ki je primerno za tiste, ki izpovedujejo strahospoštovanje do Boga. (1. Tim. 2:9, 10, SSP) S tem kažemo primerno obzirnost ter spoštovanje tako do našega nebeškega Gostitelja kot do drugih povabljenih gostov.
6 V zvezi s shodi pa kažemo olikanost tudi tako, da smo točni. Priznati je treba, da to ni vedno lahko. Nekateri morda živijo daleč stran ali pa imajo mogoče veliko družino, ki jo morajo pripraviti za shod. Toda v nekaterih občinah opažajo, da do 25 odstotkov oznanjevalcev iz navade pride na shod po uvodni pesmi in molitvi. To je resna stvar. Zapomniti bi si morali, da je olikanost povezana s tem, da se zavedamo občutkov drugih. Jehova, naš ljubeznivi gostitelj, te duhovne pojedine priskrbuje nam v korist. S tem ko smo točni, pokažemo cenjenje in zanimanje za njegove občutke. Poleg tega je zamujanje na shode moteče in odseva nespoštovanje do tistih, ki so že navzoči.
7 Ali na shodih opazimo posameznike, ki so navzoči prvič? To, da jih pozdravimo, je del olikanosti. (Mat. 5:47; Rim. 15:7) Ljubezniv pozdrav, topel stisk roke, prijazen nasmeh – vse to so majhne reči, vendar pa prispevajo k temu, da nas drugi prepoznajo kot prave kristjane. (Jan. 13:35) Neki moški je potem, ko je bil prvič v kraljestveni dvorani, dejal: »V enem samem dnevu sem srečal več iskrenih, ljubečih ljudi, in to popolnih neznancev, kot sem jih sploh kdaj v cerkvi, v kateri sem bil vzgojen. Bilo je očitno, da sem našel resnico.« Rezultat tega je bil, da je spremenil svoje življenje in se sedem mesecev kasneje krstil. Da, olikanost ima lahko daljnosežne učinke!
8 Če smo lahko olikani do neznancev, ki jih srečamo, ali naj ne bi bili potem takšni še zlasti do tistih, »ki smo si ž njimi domači po veri«? (Gal. 6:10) Pri tem velja načelo: »Spoštuj obličje starčkovo [ali starkino].« (3. Mojz. 19:32) Takšnih na naših srečanjih ne bi smeli nikoli prezreti.
9 Pozorno poslušati: Na občinskih shodih imajo Božji krščanski strežniki govore, v katerih nam podelijo kak duhovni dar, ki nas okrepi. (Rim. 1:11) Prav gotovo bi bilo zelo neolikano, če bi med shodom dremali, glasno žvečili žvečilni gumi, neprestano šepetali komu, ki sedi blizu nas, po nepotrebnem odhajali na stranišče, brali gradivo, ki se ne navezuje na program, ali se osredotočali na druge reči. Starešine bi morali v tem dajati zgled. Dobra krščanska olika nas bo spodbudila k temu, da bomo primerno spoštljivi do govornika in njegovega na Bibliji temelječega sporočila, tako da mu bomo posvečali vso svojo pozornost.
10 Poleg tega bi morali iz obzirnosti do govornika ter občinstva paziti, da ne bi z elektronskimi pozivniki in mobilnimi telefoni motili naših shodov.
11 Olika in otroci: Starši bi morali ves čas paziti na vedenje svojih otrok. Če se otrok med shodom začne jokati ali postane nemiren in to moti druge, je dobro, da ga starši čimprej odvedejo iz dvorane, da bi ga utišali. Včasih je to morda težko, toda zapomnite si, da s tem pokažete pozornost do občutkov drugih. Starši z majhnimi otroki, za katere je zelo verjetno, da bodo postali nemirni, se pogosto usedejo v zadnjem delu dvorane, tako da bi v primeru, če bi morali med shodom zapustiti svoj sedež, zmotili čimmanj navzočih. Seveda lahko drugi prisotni pokažejo primerno obzirnost do takšnih družin, tako da jim, če to želijo, ne zasedejo zadnjih vrst.
12 Starši morajo biti prav tako pozorni na to, kako se njihovi otroci vedejo pred shodi in po njih. Otroci ne bi smeli tekati po zgradbi, saj lahko pride do kakšne nezgode. Tudi zunaj kraljestvene dvorane je lahko takšno tekanje nevarno, še zlasti zvečer, ko je vidljivost slabša. Če bi zunaj glasno govorili, bi to lahko motilo sosede, prav tako pa bi to metalo slabo luč na naše čaščenje. Starši, ki se tako znotraj kot zunaj kraljestvene dvorane vestno trudijo nadzorovati svoje otroke, si zaslužijo pohvalo, saj to prispeva k temu, da je prijetno složno prebivati skupaj. (Ps. 133:1)
13 Na preučevanju knjige: Zelo cenimo gostoljubnost naših bratov in sester, ki svoj dom dajo na razpolago za občinske shode. Zato moramo biti takrat, ko smo navzoči na preučevanju knjige, spoštljivi in obzirni do njihove lastnine. Preden vstopimo, bi si morali skrbno obrisati čevlje, tako da ne bi umazali tal in preprog. Starši bi morali nadzirati svoje otroke ter poskrbeti, da ostanejo v tistem delu hiše, ki je namenjen preučevanju knjige. Čeprav je skupina morda majhna in ozračje bolj neuradno, se ne bi smeli v domovih drugih vesti predomače. Ko mora otrok na stranišče, bi ga moral tja pospremiti njegov roditelj. Poleg tega naj bi bili, ker je preučevanje knjige eden od občinskih shodov, oblečeni enako, kakor kadar gremo v kraljestveno dvorano.
14 Olikanost je življenjsko pomembna: S tem ko se krščansko vedemo, ne le da naredimo dober vtis v strežbi, temveč to prispeva tudi k dobrim odnosom z drugimi. (2. Kor. 6:3, 4, 6) Za nas, častilce srečnega Boga, bi moralo biti povsem naravno smejati se, biti sprejemljivi ter celo narediti majhne, prijazne reči, s katerimi razveselimo druge. Kot bogovdano ljudstvo si bomo s takšnim olikanim vedenjem polepšali življenje.