»Obnašajte se dostojno dobre vesti«
»Obnašajte se dostojno dobri vesti o Kristusu.« (FIL. 1:27, NS)
1. Za kakšno županovo pohvalo je bil pred kratkim povod nek dogodek v New Yorku? (Rim. 13:3)
»VEČ KOT 1000 Jehovinih prič se »je 29. septembra 1988 zbralo pred mestno hišo na Manhattnu, je poročal The New York Times. Prišli so, da bi podprli prošnjo za gradbeno dovoljenje, o katerem naj bi odločal mestni gradbeni odbor. Prošnja za gradnjo nove zgradbe svetovnega središča Jehovinih prič je bila sicer zavrnjena, toda župan je »Priče pohvalil kot ‚izjemno urejene‘ in dejal, da so zares ‚vredni občudovanja‘«.
2. V katerem pogledu se obnašanje Jehovinih prič razlikuje od drugih in zakaj?
2 Kaj lahko navadno pričakujemo, kadar se zbere preko tisoč ljudi, ki želijo pokazati, da podpirajo neko priljubljeno zadevo? Gneča, zmerjanje, celo spopadi in nasilje niso v takih primerih nič neobičajnega. Zakaj pa je pri Jehovinih pričah drugače? Zato, ker se zavedajo, da se njihovo ravnanje odraža na njihovem verovanju. Znan jim je naslednji biblijski nasvet: »Lepo živite med pogani! Čeprav vas zdaj obrekujejo kot hudodelce, bodo sprevideli vaša dobra dela in slavili Boga tisti dan, ko jih bo obiskal.« (1. Pet. 2:12, EI)
Olikanost slavi Jehovo
3. Kakšno vlogo ima naše obnašanje pri čaščenju Jehove?
3 Slavljenje Jehove z našim zglednim načinom življenja je nedvomno naša krščanska dolžnost. (Mat. 5:16) Zgledno obnašanje seveda vključuje mnoge stvari, na primer odkritosrčnost, marljivost in brezhibno moralno ravnanje. Toda te lastnosti bodo običajno opazili samo tisti, ki nas dobro poznajo oziroma se z njimi redno srečujemo. To so na primer naši prijatelji, sorodniki, delodajalci, sodelavci in učitelji. Kako pa je z večino tistih, s katerimi imamo le bežne stike? Pri njih igra naše vedenje še posebno vlogo. Kot postane lepo zavito dragoceno darilo še bolj privlačno, tako tudi olikanost povzroči, da je to kar nudimo, še bolj privlačno. Naj imamo še tako izredne krščanske lastnosti in naj je naš namen še tako občudovanja vreden, bomo s tem storili kaj malo dobrega, če smo neolikani. Kako lahko z našim vedenjem slavimo Jehovo?
4. Na katerih področjih našega življenja naj bi pazili na našo olikanost?
4 »Obnašajte se dostojno dobre vesti,« je dejal Pavel. (Fil. 1:27, NS) To seveda zadeva naše javno oznanjevanje. Toda naše obnašanje in olikanost v prostoru, kjer častimo Boga, v soseščini, na delovnem mestu, v šoli, da, na vseh življenjskih področjih, prav tako neposredno vpliva na uspešnost našega oznanjevanja. »V ničemer ne dajajmo nobenega pohujšanja, da se naša služba ne bi grajala,« je zapisal apostol Pavel. (2. Kor. 6:3, EI) Kako pa se lahko prepričamo, če res posnemamo ta nasvet? Kaj lahko storimo, da si pomagamo med seboj, še posebno po mladim, da bi se krščansko obnašali?
V kraljevski dvorani
5. Česa bi se morali zavedati, ko smo v kraljevski dvorani?
5 Kraljevska dvorana je namenjena našemu bogočastju. Tam pridemo na povabilo Boga Jehove in njegovega Sina Jezusa Kristusa. V tem smislu smo gostje v Jehovini hiši. (Ps. 15:1; Mat. 18:20) Ali si v kraljevski dvorani dober gost? To zahteva spoštovanje do gostitelja, pa tudi do ostalih gostov. Kaj to pomeni?
6. a) Pomanjkanje česa odkriva stalno zamujanje krščanskih sestankov? b) Kako lahko premagamo ta problem?
6 Naj začnemo s pravočasnim prihodom. Priznati je treba, da to ni vedno lahko. Nekateri so precej oddaljeni, drugi imajo družine in morajo pripraviti otroke. Njihova prizadevanja za redno obiskovanje krščanskih sestankov so zares pohvalna. Toda kljub temu je včasih opaziti, da nekateri iz navade zamujajo na sestanke. Kaj lahko storijo, da bi se glede tega izboljšali? Najprej je treba reči, da zamujanje iz navade ne gre vedno pripisati pomanjkanju cenjenja do krščanskih sestankov. Nekateri sicer pogosto zamudijo, toda sestankov se veselijo kot vsi ostali – čim so na sestanku. Morda je problem povezan s slabim načrtovanjem ali pomanjkanjem obzirnosti do sokristjanov. Eden izmed razlogov, zakaj naj ‚ne bi opuščali svojega zbora‘, je ta, da »bi drug drugega spodbujali k ljubezni in dobrim delom«. (Hebr. 10:24, 25, EI) To pa imamo komajda priložnost storiti, če vedno znova zamudimo in s tem celo mnogim odvračamo pozornost ter jih motimo. Strokovnjaki za preprečitev zamujanja priporočajo, naj pridemo mnogo prej in ne ravno ob pravem času. Ali se moraš tudi ti poboljšati v tem pogledu?
7. Pojasni, kakšno zvezo ima pozorno spremljanje sestankov z lepim vedenjem.
7 Olikanost zahteva, da osebi, ki se pogovarja z nami, posvetimo pozornost. (Preg. 14:1, 20) To velja tudi za krščanske sestanke, na katerih Božji služabniki govorijo, da bi nam podelili duhovno hrano za našo korist. Bilo bi zares neolikano, če bi med sestankom zadremali, neprestano šepetali z našim sosedom, žvečili, se sladkali s sladkarijami, bili zaposleni z drugim čtivom in posvečali pozornost drugim stvarem. Mladi Elihu med dolgimi govori Joba in njegovih treh tovarišev ni le potrpežljivo sedel, ampak je ‚poslušal in jim pazljivo sledil‘. (Job. 32:11, 12, EI) Krščanska olikanost zahteva izkazovanje izključne pozornosti govorniku in dolžnega spoštovanja biblijski vesti, ki jo posreduje.
8. Kako lahko dokažemo, da pripadamo Jezusovim učencem?
8 Naše krščansko vedenje pred in po sestanku vključuje tudi zanimanje za prisotne v kraljevski dvorani. Pavel je pojasnil, da maziljeni člani krščanske skupščine »niso več tujci in priseljenci, temveč domačini pri Bogu«. (Ef. 2:19, EI) Ali s svojimi brati ravnaš kot s tujci in priseljenci, ali kot z domačimi? Prijateljski pozdrav, prisrčen stisk roke in prijazen nasmeh – vse to so morda malenkosti – vendar pričajo, da pripadamo sledilcem Jezusa Kristusa. Če tako ravnamo s tujci, ali naj ne bi izkazovali pozornosti »še posebej bratom po veri«? (Gal. 6:10, EI)
9. Kako lahko otroke naučimo, da se ne bodo zanimali le za vrstnike?
9 Ali bi lahko tudi naše otroke naučili, da bi se prijazno zanimali tudi za druge, ne le za svoje vrstnike? Nekateri odrasli so mnenja, da bi se morali otroci po nekajurnem sedenju in poslušanju igrati s svojimi malimi prijatelji. Toda kraljevska dvorana ni igrišče. (Prop. 3:1, 17) Ko je vzgojiteljica v vrtcu nekega štiri in pol leta starega otroka vprašala, koliko bratcev in sestric ima, je odvrnil: »Toliko jih je, da vseh niti prešteti ne morem.« Ko so ga kasneje o tem spraševali starši, je rekel: »Ne vem, koliko bratov in sester imam. V dvorani jih je zmeraj tako veliko.« Zanj so vsi prisotni njegovi bratje in sestre.
Na oznanjevanju
10. Kateri Jezusov nasvet nam lahko pomaga, da se v službi oznanjevanja »obnašamo dostojno dobre vesti«?
10 ‚Obnašati se dostojno dobre vesti‘ vključuje tudi naše javno oznanjevanje. Vedno moramo misliti na to, da nosimo miroljubno vest in to naj bi se tudi odražalo na našem vedenju. (Ef. 6:15) Jezusov nasvet je takle: »Ko stopite v hišo, jo pozdravite. Če bo hiša tega vredna, naj pride nadnjo vaš mir.« S prisrčnim, prijaznim in spoštljivim nastopom lahko damo sogovorniku vedeti, da se zanimamo zanj. Včasih se morda na vratih pojavi nekdo, ki je neprijazen in prepirljiv. Ali nas bo to iztirilo in se bomo pričeli podobno obnašati? Upoštevajmo, kaj je Jezus rekel v nadaljevanju: »Če pa [hiša] ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam.« (Mat. 10:12, 13, EI) Pri vratih naj bi se vedno vedli kot se spodobi »službi sprave«. (2. Kor. 5:18, EI)
11. V kolikšni meri naš način oblačenja in zunanji videz odražata našo vlogo Božjega služabnika?
11 O nas priča tudi naše vedenje na ostalih področjih. Ali naš videz ustreza vlogi služabnika Božje besede? Kako pa je z našo opremo – torbo, Biblijo in biblijsko literaturo? Nek novinar daje poslovnim ljudem naslednji nasvet: »Za službo se ne oblecite kot za neko zabavo, sproščeno družbo ali športno prireditev.« Zakaj? Zato, ker sta obleka in zunanji videz »družbeni stenogram, ki ljudem okrog nas razodeva kdo in kaj smo in kam naj nas uvrstijo«. Kadar smo torej v naši »službi«, naša obleka in naša zunanjost ne bi smela biti zanemarjena ali vpadljiva in ekstravagantna, ampak vedno »dostojna dobre vesti«. (Primerjaj 1. pismo Timoteju 2:9, 10.)
12. Kako lahko s spoštovanjem do sogovornikovih pravic in lastnine dokažemo, da smo olikani?
12 Čeprav moramo vedno biti »pripravljeni braniti dobro vest«, krščanska olikanost od nas zahteva, da to storimo »blago in z globokim spoštovanjem«. (1. Pet. 3:15, NS) To pomeni, da moramo spoštovati stanovalčeve pravice in lastnino. Ali naše delovanje načrtujemo ob prikladnem času? Ali pazimo na to, da ljudi ne bi zmotili pri nekem nujnem opravilu? Ali velikodušno uporabljamo izraze »ali smem«, »prosim« in »hvala«? Ali skušamo stanovalca vključiti v pogovor ali pa govorimo samo mi, ker se bojimo, da mu ne bi mogli povedati vsega, na kar smo se pripravili?
13. Prikaži, kako olikanost na oznanjevanju pogosto vodi do uspeha.
13 Olikanost, združena z iskrenim osebnim zanimanjem, pogosto odpre možnosti za dobro pričevanje. Zato mnogi dobro vzgojeni otroci zbudijo pozornost stanovalcev, ki sicer ne želijo poslušati odraslih. Neka trinajstletna Priča iz Mehike je srečala deklico, ki je želela preučevati Biblijo, vendar je dejala, da njen oče za to ne sme vedeti. Toda mlada oznanjevalka je menila, da bi iz spoštovanja do očeta morala dobiti njegovo privolitev. Zato se je ponudila, da bo govorila z očetom in mu pojasnila, da je to, kar preučujeta, zelo pomembno. Ko je opazil sestrino resnost in ker je cenil, da se je obrnila neposredno nanj, je rekel: »Če je to, kar preučujeta tako zelo pomembno, tedaj naj preučuje vsa moja družina.« Tako je ta trinajstletna deklica pričela biblijski študij z vso družino, nato pa še z njihovim poročenim sinom, njegovo ženo in ostalimi odraslimi otroki.
Olikanost se prične doma
14. Kje se prične olikanost in kateri dejavniki igrajo pri tem važno vlogo?
14 Olikanost mladih Prič pogosto govori o dobri vzgoji v družini. Da, naše vedenje je odraz našega načina življenja. Zato naj bi, kljub nekaterim drugačnim mnenjem, olikanost v našem domu zavzemala pomembno mesto. Kot na mnogih drugih, je tudi na tem področju najvažnejši zgled staršev. (2. Tim. 1:5) Če otrokom rečemo: »Delaj to, kar ti rečem in ne tega, kar sam delam«, gotovo ne bomo prispevali k njihovi olikanosti. Brezštevilnih posameznosti lepega vedenja se ne da naučiti le z nasveti, temveč z opazovanjem in posnemanjem. »Starši niso le najosnovnejši učitelji, temveč tudi vzorniki, kajti otroci se učijo s posnemanjem našega načina ravnanja,« je pripomnila Beverly Feldman, avtorica knjige Uspešni otroci (Kinds Who Succeed). Kakšno obnašanje opažajo otroci pri tebi?
15. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom pri razvijanju olikanosti, ki bo trajne vrednosti?
15 »Očetje ne dražite svojih otrok,« se glasi biblijski nasvet. (Ef. 6:4) Otroci postanejo razdraženi in razočarani, če od njih zahtevamo, da so prijazni in obzirni, oni pa opažajo, da se njihovi starši prerekajo, opravljajo, se neotesano vedejo in se hitro razjezijo. Ali se jim lahko kaj očita, če se potem še sami tako vedejo? Po drugi strani pa Sveto pismo nadaljuje: »Vzgajajte jih v strahu in svarjenju Jehovinem.« K temu sodijo osnovna pravila lepega vedenja, na primer, da pozdravijo, rečejo »prosim«, »hvala« in »oprostite«, da spoštujejo druge in so pripravljeni določene stvari deliti z drugimi. (3. Mojz. 19:32; Rim. 16:3–7) Te vedenjske navade, ki so si jih v otroštvu pridobili doma, bodo dragocene vse življenje. (Preg. 22:6)
16. Kakšni napori so potrebni in kakšen je lahko rezultat?
16 Zato naj bi staršem in otrokom olikanost prešla v vsakdanjo navado in ne bi smeli čakati na neko posebno priložnost. Starši bi morali biti potrpežljivi in prizanesljivi do neizogibnih otroških napak. Dajte jim vedeti, koliko vam pomeni njihovo lepo vedenje in jih takoj pohvalite za napredek. Tu seveda ne gre brez vašega truda, toda ali v Svetem pismu ne piše, naj bi otrokom božanska načela vcepljal, ‚ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš in ko vstaneš‘? (5. Mojz. 6:7, EI) To v družini ustvari prisrčno in prijetno ozračje, ki je potrebno za vzgojo otrok in jim pomaga, da bodo, ko bodo odrasli iskreni, olikani in pripravljeni pomagati. Takšni bodo v čast in slavo svojim staršem in svojemu Stvarniku, Bogu Jehovi.
Olikani ljudje
17. Kaj je moč opaziti v kraljevskih dvoranah Jehovinih prič?
17 »Več kot 1000 Jehovinih prič«, ki so se tistega septembrskega popoldneva zbrali pred newyorško mestno hišo, so v malem pokazali, kako se Jehovine priče običajno vedejo. Nek moški, ki je nekje drugje prvič obiskal sestanek v kraljevski dvorani, je na koncu dejal: »V enem samem dnevu sem spoznal več zares ljubeznivih, pravzaprav povsem tujih ljudi, kot pa sem jih kdajkoli v cerkvi, v kateri sem odrasel.« In kakšen je bil rezultat? »Bilo je več kot očitno, da sem našel resnico,« je pojasnil. Ta moški je spremenil svoj način življenja in se sedem mesecev pozneje predal Jehovi ter krstil. (Primerjaj 1. pismo Korinčanom 14:25.)
18. Kako olikano vedenje Jehovinih prič deluje na zunanje opazovalce?
18 Jehovine priče so bili zaradi svojega obnašanja na pokrajinskih sestankih in mednarodnih kongresih že večkrat pohvaljeni. Na takšnem kongresu na Japonskem je turistični vodič pred kratkim rekel tole: »Pri izstopanju iz avtobusa so se mi vsi brez izjeme zahvalili. Tega sem bil zelo vesel.« Na nekem drugem kongresu je uslužbenec bližnje železniške postaje rekel neki Jehovini priči: »Na nekem drugem srečanju 12 000 ljudi v grajski dvorani v Osaki je prišlo do popolne zmede.« Pristavil je še: »Med vami zares vlada red in to nas zelo veseli. Prosim, pozdravite vaše odgovorne, kdorkoli so že.«
19. Kaj naj bi vsakdo med nami bil odločen storiti v pogledu olikanosti?
19 Kaj povedo takšne izjave? To, da se Jehovine priče kot celota ‚obnašajo dostojno dobre vesti‘. Kako pa je z nami, posamezniki? Kot ljubeči otroci, ki povzdigujejo oči k svojemu dobrotljivemu očetu, naj bi gledali k našemu nebeškemu Očetu Jehovi, da bi nas poučil, da bi lahko celo v tem neolikanem svetu bili olikano ljudstvo. (5. Mojz. 8:5; Preg. 3:11,12)
Se spomniš
◻ Zakaj je za lepo vedenje neobhodno potrebna olikanost?
◻ Zakaj se lepo vedenje spodobi v naših prostorih, kjer častimo Boga?
◻ Kako smo lahko olikani v službi oznanjevanja?
◻ Kako lahko starši pomagajo otrokom, da postanejo olikani?
◻ Kakšna visoka merila obnašanja naj bi skušali ohraniti?