Prijateljski pogovori lahko dosežejo srce
1 Pogovor lahko definiramo kot »ustna izmenjava misli«. Prijateljski pogovori o kaki temi, ki se tiče ljudi, lahko v njih vzbudijo zanimanje, nam pa pomagajo, da dosežemo njihovo srce s kraljestvenim sporočilom. Izkušnje kažejo, da se je z ljudmi veliko učinkoviteje prijateljsko in sproščeno pogovarjati kot pa jim pridigati.
2 Kako začeti prijateljski pogovor: To, da se lahko z drugimi pogovarjamo, še ne pomeni, da jih moramo seznaniti z nekim pozornost zbujajočim zapovrstjem misli in svetopisemskih stavkov. Sem spada enostavno to, da človeka pritegnemo v pogovor. Ko se denimo prijateljsko pogovarjamo z našim najbližjim sosedom, pogovor ni tog, temveč sproščen. Ne razmišljamo o naslednjih besedah, ampak se povsem naravno odzivamo na misli, ki jih izrazi. Pristno zanimanje za povedano ga lahko spodbudi, da se bo še naprej pogovarjal z nami. To pa bi moralo veljati tudi, kadar pričujemo drugim.
3 Prijateljske pogovore lahko začnemo s temami, kot so kriminal, problemi mladih, krajevna sporna vprašanja, razmere v svetu ali celo vreme. Teme, ki vplivajo neposredno na življenje ljudi, so zelo učinkovite, ko želimo v njih zbuditi zanimanje. Ko pa enkrat začnemo pogovor, lahko le-tega nežno usmerimo h kraljestvenemu sporočilu.
4 Sproščeno pogovarjanje pa ne pomeni, da se ni treba vnaprej pripraviti. Treba se je. Vendar pa ni potrebno sestaviti togega osnutka, ali si zapomniti pridige, saj pogovor zaradi tega ne bo gibčen oziroma se ne bo prilagajal trenutnim okoliščinam. (Primerjaj 1. Korinčanom 9:20–23.) Izvrsten način, da se pripravimo, je, da si izberemo eno ali dve svetopisemski temi in si potem prizadevamo pogovor razvijati v povezavi z njima. V pomoč nam bo preiskovanje tem iz knjige Dopovedovanje.
5 Bistvene kvalitete za prijateljski pogovor: Ko se pogovarjamo z drugimi, bi morali biti prisrčni in iskreni. Nasmejan in veder obraz pomaga odsevati te kvalitete. Mi imamo najboljše sporočilo na svetu, sporočilo, ki zelo privlači iskreno čuteče ljudi. Če občutijo, da naše zanimanje zanje motivira iskrena želja, da bi tudi njim povedali to dobro novico, potem jih bo to morda navedlo, da nas bodo poslušali. (2. Kor. 2:17)
6 Pogovarjanje naj bi bilo prijetno doživetje. Zato bi morali kraljestveno sporočilo predstavljati prijazno in taktno. (Gal. 5:22; Kol. 4:6) Stremite za tem, da boste napravili na sogovornika dober vtis. Tako bo, ko se bo naslednjič kak Pričevalec pogovarjal z njim, morda bolj dovzeten, četudi nam prvič ni uspelo doseči njegovega srca.
7 Prijateljski pogovor ni rezultat obvladovanja zapletene pridige. Odvisen je zgolj od tega, ali v stanovalcu vzbudimo zanimanje za temo, ki ga zanima. Vnaprejšnja priprava nas bo usposobila, da bomo ljudi pritegnili v prijateljski pogovor. Trudimo se doseči srce ljudi, ki jih srečamo, tako da jim povemo najboljšo mogočo novico, novico o večnih kraljestvenih blagoslovih. (2. Pet. 3:13)