Vedno obilni v delu
1 Jehovovo ljudstvo je zaposleno ljudstvo. Imamo mnogo obveznosti glede družine, zaposlitve in šole. Poleg vsega tega smo tudi »obilni [. . .] v delu Gospodovem« (1. Kor. 15:58). Na tedenske občinske shode se moramo pripraviti in jih obiskovati. Spodbujeni smo, naj ne mine niti en teden, da ne bi sodelovali v oznanjevanju. Redno si moramo rezervirati dovolj časa za osebno in družinsko biblijsko preučevanje. Starešine in službeni pomočniki imajo mnogo občinskih dolžnosti. Tu in tam se nas prosi, da pomagamo vrednim v potrebi.
2 Občasno se morda nekateri med nami počutijo preobremenjene zaradi vsega, kar moramo storiti. Navzlic temu pa je lahko najbolj zaposleno ljudstvo eno izmed najsrečnejših, če ohranja uravnovešenost in pravo gledišče (Prop. 3:12, 13).
3 Apostol Pavel je bil človek, ki je imel obilo dela. Medtem ko je skrbel za svoje osebne potrebe, tako da je kot izdelovalec šotorov opravljal posvetno delo, je bil bolj zaposlen kakor drugi apostoli. Neutrudno je delal kot evangelizator, oznanjajoč javno in po hišah, medtem pa ni zanemarjal svojih obveznosti kot pastir črede. (Dej. ap. 20:20, 21, 31, 34, 35). Pavel je bil kljub natrpanemu urniku vedno željan v Jehovovi službi narediti še več (primerjajte Rimljanom 1:13-15).
4 Pavel je ohranil uravnovešenost in veselo srce, tako da se je za moč obračal k Jehovu. Njegovo oznanjevanje se mu je zdelo nagrajujoče in zadovoljivo (Fil. 4:13). Vedel je, da Bog ne bo pozabil njegovega dela (Heb. 6:10). Radost ga je pri tem, ko je drugim pomagal spoznavati Jehova, krepila (1. Tes. 2:19, 20). Prepričanje v uresničitev njegovega na Bibliji temelječega upanja ga je gnalo, da je ostal marljiv (Heb. 6:11).
5 Tudi mi naj bi pomislili na koristi, ki so posledica našega dela. Naša navzočnost in sodelovanje na tedenskih shodih nam omogočata izgrajevati in spodbujati druge (Heb. 10:24, 25). Naša iskrena prizadevanja, da z dobro vestjo dosežemo vse, prispevajo k napredku v občini, medtem ko gojimo zanimanje in se nam pridružujejo novi (Jan. 15:8). Pomoč drugim v potrebi v občini pospešuje enotnega duha, podobnega družinskemu (Jak. 1:27). Nadalje nikoli ne bi smeli pozabiti, tako kakor Pavel ni, da je Bog Jehova zelo vesel, če smo zaposleni s koristnim delom. Menimo, da je velika prednost, če mu služimo. Za nas ni boljšega življenja!
6 Obstaja še ena dodatna korist, če smo obilni v delu. Ko smo zaposleni s prizadevanjem za zdravo duhovno rutino, je videti, da čas precej hitreje mineva. Z veseljem sprejemamo polno življenje, ki ga sedaj živimo, ker spoznavamo, da smo z vsakim minulim dnem bliže novemu svetu. Prav tako spoznavamo, da je modro ostati zaposlen, ker imamo tako manj časa za zapletanje v prazna posvetna prizadevanja (Efež. 5:15, 16).
7 Vsekakor je v Gospodovem delu obilo dela. Vendar lahko ostanemo srečni, če se še naprej zanašamo na Boga Jehova in Jezusa Kristusa, ki našo službo poživljata in nagrajujeta (Mat. 11:28-30; 1. Jan. 5:3).