Skrbi zaradi nevarnosti

»Ko zaslišim sirene, mi prične srce močno biti in stečem v zaklonišče,« pravi Alona. »Ampak celo tam me je strah. Še hujše je, kadar sem zunaj in se nimam kam skriti. Nekega dne, ko sem hodila po ulici, se je zgodilo ravno to. Začela sem jokati in nisem mogla dihati. Potrebovala sem kar nekaj ur, da sem se umirila. Nato so se sirene zopet sprožile.«

Vojna je le ena od mnogih nevarnosti. Na primer, če bi odkrili, da imate vi ali kdo od vaših dragih smrtno nevarno bolezen, bi bil to verjetno za vas velik šok. Drugim pa lahko skrbi povzroča strah pred prihodnostjo. Zaskrbljeno se sprašujejo: »Ali bodo moji otroci ali pa otroci mojih otrok morali živeti v svetu, polnem vojn, kriminala, onesnaževanja, podnebnih sprememb in epidemij?« Kako se lahko spoprimemo s takšnimi skrbmi?

Ker ostroumen človek ve, da se slabe stvari dogajajo, »opazi húdo in se skrije«. (Pregovori 27:12) Prav tako kot se skušamo fizično zaščititi, lahko naredimo potrebne korake, da bi zaščitili svoje duševno in čustveno zdravje. Nasilno razvedrilo in celo novice, ki so polne grozljivih prizorov, še prispevajo svoj del k naši zaskrbljenosti in zaskrbljenosti naših otrok. To, da se ogibamo nasilnih prizorov, ne pomeni, da se ne menimo za realnost. Bog ni ustvaril našega uma zato, da bi ta premleval slabe stvari. Namesto tega bi ga morali polniti s tem, »kar je resnično, [. . .] kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo«. Če bomo delali tako, nam bo »Bog miru« naklonil notranji mir in mirno srce. (Filipljanom 4:8, 9)

POMEMBNA JE MOLITEV

Prava vera nam pomaga pri spoprijemanju s skrbmi. Sveto pismo nam prigovarja: »Pazite, da ne boste zanemarjali molitev.« (1. Petrovo 4:7) Boga lahko prosimo za pomoč, modrost in pogum, da bi kar najbolje izkoristili svoje okoliščine. In ko molimo, bodimo prepričani, »da sliši vse, kar koli prosimo«. (1. Janezovo 5:15)

Sveto pismo pojasnjuje, da je »vladar tega sveta« Satan, ne pa Bog, in da »ves svet [. . .] leži v oblasti Hudobnega«. (Janez 12:31; 1. Janezovo 5:19) Potemtakem Jezus ni uporabil govorne figure, ko je učil moliti: »Reši [nas] Hudobnega.« (Matej 6:13) »Kadar začnejo tuliti sirene, prosim Jehova, naj mi pomaga obvladovati čustva,« pravi Alona. »Prav tako me moj dragi mož pokliče in skupaj z mano moli. Molitev resnično pomaga.« Res je tako, kot pravi Sveto pismo: »Jehova je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v skladu z resnico.« (Psalm 145:18)

NAŠE UPANJE ZA PRIHODNOST

Jezus je v govoru na gori učil svoje sledilce moliti: »Naj pride tvoje kraljestvo.« (Matej 6:10) Božje kraljestvo bo za vedno popolnoma odstranilo vse škodljive skrbi. Bog bo po Jezusu, »Knezu miru«, končal »vojne do skrajnega konca zemlje«. (Izaija 9:6; Psalm 46:9) Bog »bo razsojal med mnogimi ljudstvi [. . .]. Narod ne bo več dvignil meča proti narodu niti se ne bodo več učili vojskovati [. . .], in nihče jih ne bo plašil.« (Miha 4:3, 4) Za srečne družine je rečeno: »Zidali bodo hiše in prebivali v njih, zasajali bodo vinograde in jedli njihov sad.« (Izaija 65:21) »In noben prebivalec ne bo rekel: ‚Bolan sem.‘« (Izaija 33:24)

Danes kljub vsej previdnosti ni mogoče preprečiti »nepredvidenih dogodkov« ali pa tega, da se znajdemo ob napačnem času na napačnem kraju. (Pridigar 9:11) Vojne, nasilje in bolezni že stoletja ubijajo dobre ljudi. Kakšno upanje obstaja za te nedolžne žrtve?

Nešteti milijoni bodo zopet živeli. Njihovo število pozna le Bog. Za zdaj varno spijo v Božjem popolnem spominu do dneva, ko bodo »vsi, ki so v grobovih, [. . .] prišli ven«. (Janez 5:28, 29) Glede vstajenja nam Sveto pismo zagotavlja: »To upanje nam je kot sidro za dušo, zanesljivo in trdno.« (Hebrejcem 6:19) In Bog nam je to »zajamčil s tem, da [. . .] je [Jezusa] obudil od mrtvih«. (Apostolska dela 17:31)

Zaenkrat pa celo tistim, ki si prizadevajo ugajati Bogu, ne bo prizanešeno s skrbmi. Paul, Janet, in Alona se uspešno spoprijemajo s skrbmi, saj se trudijo v molitvi bližati Bogu in graditi vero v svetopisemsko upanje na prihodnost. Naj tudi vas »Bog, ki daje upanje, napolni z vso radostjo in mirom zaradi vašega verovanja«. (Rimljanom 15:13)