Vprašanja bralcev

Kako vemo, da se opis modrosti iz Pregovorov 8:22–31 nanaša na Jezusa Kristusa v njegovem predčloveškem obstoju?

Ta navdihnjeni opis modrosti, ki ga najdemo v knjigi Pregovorov, se glasi: »GOSPOD me je imel [ustvaril, NW] v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi [. . .]; ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena [. . .]. Ko je pripravljal nebesa, bila sem tam [. . .]: tedaj sem bila pri njem kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas [. . .] in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških [pri srcu mi je bilo to, kar je povezano s človeškimi sinovi, NW].«

Ta odlomek ne more govoriti le o Božji modrosti oziroma modrosti, kot o pojmu. Zakaj ne? Ker je v njem omenjena modrost opisana kot nekaj, kar je bilo ‚ustvarjeno‘, kot začetek Jehovove poti. Bog Jehova je vedno obstajal in je bil vedno moder. (Psalm 90:1, 2) Njegova modrost nima začetka niti ni bila ustvarjena. Ni bila »rojena«. Poleg tega je v tem odlomku omenjena modrost prikazana, kot da govori in dela, zato predstavlja osebo. (Pregovori 8:1)

V knjigi Pregovori je napisano, da je bila ta modrost v davnini ob Jehovu, svojem Stvarniku, kot »delovodja«. To nedvomno velja za Jezusa. Jezus je veliko prej, preden je prišel na zemljo, tako tesno sodeloval z Jehovom, da Božja Beseda o njem pravi: »On [je] pred vsem drugim in po njem je nastalo vse drugo.« (Kološanom 1:17; Razodetje 3:14)

To, da je Božji Sin prikazan kot modrost, je primerno, saj je on odkrival Jehovove modre namene in odredbe. V svojem predčloveškem obstoju je bil Božja Beseda oziroma Govornik. (Janez 1:1) Opisan je kot »Božja moč in Božja modrost«. (1. Korinčanom 1:24, 30) Kako izreden opis Božjega Sina, ki mu je človeštvo tako zelo pri srcu, da je zanj daroval v odkupnino svoje življenje! (Janez 3:16)

[Slika na strani 31]

‚Ko še niso bile gore [. . .], sem bila rojena‘