Spokorniška srajca in duhovnost

VANJO se je oblačil francoski kralj Ludvik IX. Siru Thomasu Moru je v mladosti pomagala, da je lahko pri študiju prava več mesecev ostajal buden od 19 do 20 ur na dan. Pravzaprav je bil More znan po tem, da jo je imel na sebi večino svojega življenja. In ko so v katedrali v Canterburyju usmrtili Thomasa Becketa, canterburyjskega nadškofa, so jo nepričakovano odkrili pod njegovo obleko. Kaj so na sebi imeli ti možje, ki jih poznamo iz zgodovine? Spokorniško srajco, s katero so se fizično trpinčili.

Spokorniška srajca je bila grobo oblačilo iz kozje dlake, ki so jo oblekli na golo kožo, zato da je kožo dražila in gulila, kar je bilo zelo neprijetno. V njej so se tudi rade namnožile uši. Pravijo, da je Thomas Becket nosil spokorniško srajco in spodnje hlače iz istega materiala tako dolgo, da »je v njiju mrgolelo mrčesa«. Po 16. stoletju je kozjo dlako včasih zamenjala tanka žica z ostrimi bodicami, ki so bile obrnjene proti telesu. Tisti, ki je imel na sebi takšno spokorniško srajco, se je počutil še bolj nelagodno.

Glede na neki priročnik so posamezniki imeli oblečeno spokorniško srajco oziroma se kako drugače trpinčili zato, da so »pokorili svoje uporno telo in tako spodbujali svojo duhovno naravnanost in bolj duhoven način življenja«. Tega oblačila pa niso nosili le asketi, temveč so bili po tem znani tudi običajni posvetni ljudje, tudi takšni, ki so bili na oblasti. To navado še vedno ohranjajo v nekaterih verskih redih.

Ali človek res postane duhoven, če nosi spokorniško srajco oziroma se kako drugače fizično trpinči? Ne, duhovnost nikakor ni povezana s takšnim ravnanjem. Pravzaprav je apostol Pavel o »strogem ravnanju s telesom« govoril zelo negativno. (Kološanom 2:23)a Prava duhovnost izvira iz tega, da posameznik spoznava Boga z marljivim preučevanjem Božje Besede in da po naučenem ravna v svojem življenju.

[Podčrtna opomba]

[Navedbe virov slik na strani 32]

Zgoraj kralj Ludvik IX.: From the book Great Men and Famous Women; na sredini Thomas Becket: From the book Ridpath’s History of the World (Vol. IV); spodaj Thomas More: From the book Heroes of the Reformation, 1904