Ali Jehova od nas zahteva preveč?
»Kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (MIHA 6:8)
1. Zakaj morda nekateri ne služijo Jehovu?
JEHOVA od svojega ljudstva nekaj zahteva. Toda ko preberete gornje besede, citirane iz Mihove prerokbe, lahko upravičeno sklenete, da so Božje zahteve razumne. Vseeno pa veliko ljudi ne služi našemu Velikemu stvarniku, in tudi nekateri, ki so mu nekoč služili, mu sedaj ne služijo več. Zakaj tako ravnajo? Ker menijo, da Bog od nas zahteva preveč. Ali je to res? Ali pa je morda težava v človekovem stališču do Jehovovih zahtev? Vpogled v to nam daje zgodovinsko poročilo.
2. Kdo je bil Naaman in kaj mu je Jehovov prerok zapovedal storiti?
2 Sirski vojskovodja Naaman je obolel za gobavostjo, pa so mu povedali, da je v Izraelu Jehovov prerok, ki ga lahko ozdravi. Tako je Naaman odpotoval s svojim spremstvom proti Izraelu in navsezadnje prispel na dom Božjega preroka Elizeja. Toda Elizej ni stopil iz hiše, da bi pozdravil odličnega obiskovalca, temveč je k njemu poslal služabnika z naročilom: »Umij se v Jordanu sedemkrat, in meso se ti obnovi in bodeš čist!« (2. kraljev 5:10)
3. Zakaj Naaman sprva ni hotel narediti, kar je od njega zahteval Jehova?
3 Če bi Naaman izpolnil naročilo Božjega preroka, bi bil ozdravljen odurne bolezni. Ali je Jehova potemtakem od njega zahteval preveč? Pravzaprav ne. Vendar Naaman vseeno ni hotel storiti, kar je Jehova zahteval. »Mar nista damaščanski reki Abána in Parpár boljši kot vse izraelske vode?« se je upiral. »Ali se ne bi mogel v njiju umiti in se tako očistiti?« S temi besedami se je Naaman jezen odpravil stran. (2. kraljev 5:12, SSP)
4., 5. a) Kako je bil Naaman nagrajen za svojo poslušnost in kako se je na nagrado odzval? b) Kaj bomo sedaj pregledovali?
4 V čem je bil v resnici Naamanov problem? Težava ni bila v tem, da bi bilo zahtevo pretežko izpolniti. Služabniki so Naamanu obzirno rekli: »Ako bi ti bil prorok ukazal kaj velikega, ne bi bil storil tega? Koliko bolj, ko ti je rekel samo: Umij se in bodi čist!« (2. kraljev 5:13) Problem je bil v Naamanovem stališču. Menil je, da se z njim ni ravnalo dovolj dostojanstveno in da se je od njega zahtevalo nekaj, kar je bilo zanj na prvi pogled neučinkovito in poniževalno. Toda na takten nasvet svojih služabnikov se je odzval in se sedemkrat potopil v reki Jordan. Predstavljajte si, kako je bil vesel, ko ‚se mu je meso zopet naredilo kakor majhnega dečka meso, in je bil čist‘! Bil je poln hvaležnosti. Še več, objavil je, da odtlej ne bo več častil nobenega drugega boga razen Jehova. (2. kraljev 5:14–17)
5 Vso človeško zgodovino je Jehova od ljudi zahteval, da se podrejajo različnim odredbam. Vabimo vas, da pregledate nekatere od njih. Obenem pa se vprašajte, kako bi se odzvali, če bi Jehova to zahteval od vas. Pozneje bomo preiskali, kaj Jehova pričakuje od nas danes.
Kaj je Jehova zahteval v preteklosti
6. Kaj je bilo naročeno prvemu človeškemu paru in kako bi se na takšna navodila odzvali vi?
6 Jehova je prvemu človeškemu paru Adamu in Evi naročil, naj vzgajata otroke, si podvržeta zemljo in gospodarita nad živalmi. Ta mož in žena sta bila tudi blagoslovljena z velikim, parku podobnim domom. (1. Mojzesova 1:27, 28; 2:9–15) Imela pa sta eno omejitev. Nista smela jesti sadu nekega drevesa, ki je bilo samo eno izmed mnogih sadnih dreves v edenskem vrtu. (1. Mojzesova 2:16, 17) To gotovo ni bila prevelika zahteva, mar ne? Ali se vi ne bi veselili izpolnjevanja takšne naloge in obeta, da boste živeli večno v popolnem zdravju? Mar ne bi zavrnili trditve vsakega izkušnjavca, ki bi se morda pojavil v vrtu? In ali ne bi soglašali, da ima Jehova pravico postaviti neko preprosto omejitev? (1. Mojzesova 3:1–5)
7. a) Kakšno nalogo je dobil Noe in s kakšnim nasprotovanjem se je srečeval? b) Kako gledate na to, kar je Jehova zahteval od Noeta?
7 Pozneje je Jehova naročil Noetu, naj za preživetje vesoljnega potopa zgradi barko. Ker je bila barka tako velika, naloga gotovo ni bila lahka in jo je zelo verjetno izpolnjeval ob mnogem zasmehovanju in sovražnosti. Toda kakšna prednost je bila za Noeta, da je lahko rešil svojo družino, pa še toliko živali! (1. Mojzesova 6:1–8, 14–16; Hebrejcem 11:7; 2. Petrov 2:5) Če bi dobili takšno nalogo, ali bi marljivo delali, da bi jo izpolnili? Ali pa bi sklenili, da Jehova od vas zahteva preveč?
8. Kaj je bilo naročeno Abrahamu in kaj je ponazarjalo to, da je Abraham naročilo izpolnil?
8 Bog je rekel Abrahamu, naj stori nekaj zelo težkega. Naročil mu je: »Vzemi sedaj sina svojega, edinca svojega, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Morijo, ter daruj mi ga tam v žgalno daritev.« (1. Mojzesova 22:2) Ker mu je Jehova predtem obljubil, da bo Izak, ki takrat še ni imel otrok, imel potomstvo, je bila s tem preizkušana Abrahamova vera, da je Bog zmožen obuditi Izaka v življenje. Ko je Abraham hotel Izaka žrtvovati, je Bog slednjega obvaroval. Ta dogodek je ponazarjal, kako bo Bog lastnega Sina dal za človeštvo in ga zatem obudil. (1. Mojzesova 17:19; 22:9–18; Janez 3:16; Dejanja 2:23, 24, 29–32; Hebrejcem 11:17–19)
9. Zakaj Jehova od Abrahama ni zahteval preveč?
9 Nekateri morda mislijo, da je Bog Jehova od Abrahama pričakoval preveč. Pa je to res? Ali je od našega Stvarnika, ki lahko obuja mrtve, res neljubeče, če od nas pričakuje poslušnost, četudi bi zaradi tega začasno zaspali v smrt? Jezus Kristus in njegovi zgodnji sledilci niso tako mislili. Za to, da so izpolnili Božjo voljo, so bili pripravljeni prenašati telesno trpinčenje in celo umreti. (Janez 10:11, 17, 18; Dejanja 5:40–42; 21:13) Ali bi bili pripravljeni storiti enako, če bi okoliščine to zahtevale? Razmislimo sedaj o tem, kaj je Jehova med drugim zahteval od ljudi, ki so se odločili biti njegovo ljudstvo.
Jehovova postava, dana Izraelu
10. Kdo je obljubil, da bo storil vse, kar bo Jehova zahteval, in kaj jim je Jehova dal?
10 Abrahamovi potomci, rojeni njegovemu sinu Izaku in vnuku Jakobu oziroma Izraelu, so zrastli v izraelski narod. Jehova je Izraelce rešil sužnjevanja v Egiptu. (1. Mojzesova 32:28; 46:1–3; 2. Samuelova 7:23, 24) Kmalu zatem so obljubili, da bodo delali, kar bo od njih zahteval Bog. Dejali so: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD.« (2. Mojzesova 19:8) Jehova je Izraelcem skladno z njihovo željo, da bi jim bil vladar, priskrbel več kot 600 zakonov, tudi deset zapovedi. Sčasoma so ti zakoni, ki jih je dal po Mojzesu, postali znani pod preprostim imenom: postava. (Ezra 7:6; Lukež 10:25–27, Ekumenska izdaja; Janez 1:17)
11. Kaj je bil eden od namenov postave in katere odredbe so med drugim prispevale k izpolnitvi tega namena?
11 Eden od namenov postave je bil varovati Izraelce s koristnimi odredbami glede zadev, kot so spolna morala, trgovanje in skrb za otroke. (2. Mojzesova 20:14; 3. Mojzesova 18:6–18, 22–24; 19:35, 36, 5. Mojzesova 6:6–9) Zajemala je tudi zakone glede tega, kako je treba ravnati s soljudmi in z živalmi. (3. Mojzesova 19:18; 5. Mojzesova 22:4, 10) Zahteve v zvezi z letnimi prazniki in zbiranjem k skupnemu bogočastju pa so ljudstvu pomagale varovati duhovnost. (3. Mojzesova 23:1–43; 5. Mojzesova 31:10–13)
12. Kaj je bil glavni namen postave?
12 O tem, kaj je bil glavni namen postave, je apostol Pavel napisal: »Zavoljo prestopkov se je pridodala, dokler ne pride seme [Kristus], ki mu je dana obljuba.« (Galatom 3:19) Postava je Izraelce spominjala, da so nepopolni. Zato je logično, da so potrebovali popolno žrtev, ki bi lahko njihove grehe povsem odstranila. (Hebrejcem 10:1–4) Postava naj bi torej pripravila ljudi, da bi sprejeli Jezusa, ki je bil Mesija ali Kristus. Pavel je pisal: »Postava [je bila] voditeljica naša do Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni.« (Galatom 3:24)
Ali je bila Jehovova postava v breme?
13. a) Kaj so o postavi menili nepopolni ljudje in zakaj? b) Ali je bila postava zares obremenjujoča?
13 Postava je bila »sveta in pravična in dobra«, kljub temu pa so mnogi menili, da jim je v breme. (Rimljanom 7:12) Ker je bila popolna, Izraelci niso mogli zadostiti njenim visokim merilom. (Psalm 19:7) Zato jo je apostol Peter imenoval »jarem [. . .], ki ga ne očetje naši, ne mi nismo mogli prenašati«. (Dejanja 15:10) Sama postava seveda ni bila obremenjujoča in je ljudem, ki so jo ubogali, koristila.
14. Povejte nekaj primerov, ki kažejo, kako zelo je Izraelcem postava koristila.
14 Tatu denimo pod postavo niso zaprli, temveč je moral delati, da je lahko ukradeno dvojno ali še večkratno povrnil. Žrtev tako ni utrpela nobene škode, pridnim delavcem pa ni bilo treba podpirati še zaporniškega sistema. (2. Mojzesova 22:1, 3, 4, 7) Hrana, ki je lahko zdravju škodljiva, je bila prepovedana. Svinjina, ki ni dovolj pečena ali kuhana, lahko vsebuje trihinozo, zajčje meso pa tularemijo. (3. Mojzesova 11:4–12) Postava je podobno ščitila, ko je prepovedovala dotikanje mrhovine. Če se je kdo dotaknil trupla, se je moral umiti ter oprati svoja oblačila. (3. Mojzesova 11:31–36; 4. Mojzesova 19:11–22) Iztrebke je bilo treba zakopati, kar je ljudi ščitilo pred širjenjem bakterij, ki so jih odkrili šele znanstveniki v zadnjih stoletjih. (5. Mojzesova 23:13)
15. Kaj se je Izraelcem izkazalo za breme?
15 Postava od ljudi ni zahtevala preveč. Tega pa ne bi mogli reči za ljudi, ki so privzeli vlogo razlagalcev postave. V A Dictionary of the Bible, ki ga je izdal James Hastings, glede pravil, ki so jih postavili, piše: »Vsaka biblijska zapoved je bila ovita v mrežo dlakocepskih pravil. [. . .] Tako so poskusili v okvir postave zajeti vsak mogoč primer in z neusmiljeno logiko ter strogimi empiričnimi pravili voditi celotno človekovo vedenje. [. . .] Glas vesti so potlačili; življenjsko moč Božje besede so izničili in jo zakrili z množico drugih pravil.«
16. Kaj je o obremenjujočih pravilih in izročilih verskih voditeljev rekel Jezus?
16 Jezus Kristus je verske voditelje, ki so uvedli množico pravil, ožigosal z besedami: »Vežejo namreč težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na pleča, sami jih pa še s svojim prstom nočejo geniti.« (Matevž 23:2, 4) Poudaril je, da so s svojimi obremenjujočimi človeškimi pravili in izročili, med katerimi je bil tudi zapleten postopek očiščevanja, ‚podrli veljavo Božje besede‘. (Marko 7:1–13; Matevž 23:13, 24–26) Pravzaprav so verski učitelji v Izraelu že pred Jezusovim prihodom na zemljo napačno predstavljali to, kar Jehova v resnici zahteva.
Kaj Jehova v resnici zahteva
17. Zakaj Jehovu niso ugajale žgalne daritve nezvestih Izraelcev?
17 Jehova je po preroku Izaiju rekel: »Sit sem žgalnih daritev ovnov in masti pitane živine ter krvi juncev in jagnjet in kozlov se ne veselim.« (Izaija 1:10, 11) Zakaj Bogu niso ugajale daritve, ki jih je sam predpisal v postavi? (3. Mojzesova 1:1–4:35) Ker ljudstvo do njega ni bilo spoštljivo. Zato jih je opomnil: »Umijte se, očistite se, odpravite hudobnost dejanj svojih izpred mojih oči, nehajte delati hudo; učite se delati dobro, iščite pravice, tlačenemu pomagajte, pravico sodite siroti, potezajte se za vdovo!« (Izaija 1:16, 17) Ali sedaj ne razumemo bolje, kaj Jehova zahteva od svojih služabnikov?
18. Kaj je Jehova v resnici zahteval od Izraelcev?
18 Jezus je pokazal, kaj Bog v resnici želi. To je storil takrat, ko so ga vprašali »Katera zapoved je v postavi največja?«. Odgovoril je: »‚Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje‘. Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je tej podobna: ‚Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘. Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki.« (Matevž 22:36–40; 3. Mojzesova 19:18; 5. Mojzesova 6:4–6) Isto je poudaril prerok Mojzes, ko je dejal: »Kaj zahteva GOSPOD, tvoj Bog, od tebe? Samo to: da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da držiš GOSPODOVE zapovedi in njegove postave.« (5. Mojzesova 10:12, 13; 15:7, 8)
19. Kako so se Izraelci kazali svete, toda kaj jim je rekel Jehova?
19 Izraelci so hoteli, da bi bili videti sveti, pa čeprav so delali narobe. Tako je postava zahtevala, da se postijo samo na letni spravni dan, oni pa so se pričeli postiti pogosto. (3. Mojzesova 16:30, 31) Toda Jehova jih je pokaral z besedami: »Ali ni to post, kakršnega volim: da razrešite krivičnosti spone, da snamete sužnji jarem ter oprostite tlačene in razbijete sleherni jarem? Ne li, da deliš lačnemu kruh svoj in da siromake izgnane pripelješ domov? ko vidiš nagega, da ga pokriješ, in se ne skrivaš pred sorodnim mesom svojim?« (Izaija 58:3–7)
20. Zaradi česa je Jezus pokaral verske hinavce?
20 Ti samopravični Izraelci so imeli podobno težavo kakor verski hinavci, katerim je Jezus rekel: »Desetino [dajete] od mete in kopra in kumina, opuščate pa, kar je važnejše v postavi: sodbo, usmiljenje in vero. To pa je treba delati, a onega ne opuščati.« (Matevž 23:23; 3. Mojzesova 27:30) Ali nam Jezusove besede ne pomagajo razumeti, kaj Jehova od nas v resnici zahteva?
21. Kako je prerok Miha povzel, kaj Jehova od nas zahteva in česa ne?
21 Kaj Jehova od nas zahteva in česa ne, je razjasnil Božji prerok Miha, ko je vprašal: »S čim naj stopim pred GOSPODA, se priklonim Bogu višave? Naj li stopim predenj z žgalnimi žrtvami, z enoletnimi teleti? Ali se bo GOSPOD veselil tisoč ovnov, desettisoč potokov olja? Ali naj dam prvenca svojega za prestopek svoj, svojega telesa sad za greh duše svoje? Naznanil ti je, o človek, kaj je dobro; in kaj zahteva GOSPOD od tebe, nego da strežeš pravici in ljubiš usmiljenje in da hodiš ponižno z Bogom svojim?« (Miha 6:6–8)
22. Kaj je Jehova še posebej hotel od tistih pod postavo?
22 Kaj je torej Jehova še posebej zahteval od tistih, ki so živeli pod postavo? Seveda to, da bi ljubili Boga Jehova. Apostol Pavel pa je še dodal: »Zakaj vsa postava se izpolnjuje v eni besedi, v tejle: ‚Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘.« (Galatom 5:14) In podobno je dejal kristjanom v Rimu z besedami: »Kdor ljubi drugega, je izpolnil postavo. [. . .] Izpolnitev postave je torej ljubezen.« (Rimljanom 13:8–10)
Ni preveč
23., 24. a) Zakaj nam ne bi smelo nič, kar koli nam naroči Jehova, nikoli biti preveč? b) Kaj bomo preučili naslednjič?
23 Ali nas ne prevzame to, kako ljubeč, uvideven in usmiljen Bog je Jehova? Njegov edinorojeni Sin Jezus Kristus je prišel na zemljo, da bi poveličal Božjo ljubezen; ljudem je razodel, kako zelo so Jehovu dragoceni. V ponazoritev Božje ljubezni je o preprostih vrabcih rekel naslednje: »Ne eden od njiju ne pade na tla brez Očeta vašega.« Zato je sklenil: »Ne bojte se [. . .]; vi ste boljši od mnogo vrabcev.« (Matevž 10:29–31) Gotovo nam ne bi smelo biti preveč, kar koli nam naroči takšen ljubeči Bog!
24 Kaj pa Jehova zahteva od nas danes? In zakaj nekateri morda menijo, da Bog zahteva preveč? S preiskavo teh vprašanj bi morali uvideti, zakaj je spolnjevanje vsega, kar nam naroča Jehova, čudovita prednost.
Ali lahko odgovorite?
◻ Zakaj morda nekateri ne želijo služiti Jehovu?
◻ Kako so se Jehovove zahteve z leti spreminjale?
◻ Katere namene je izpolnjevala postava?
◻ Zakaj lahko rečemo, da Jehova od nas ne zahteva preveč?
[Slika na strani 18]
Bogočastje je postalo obremenjujoče zaradi človeških pravil, kot je denimo bil zapleten postopek očiščevanja