Zakaj lahko zaupate biblijskim prerokbam

KRALJ Pir iz Epira v severozahodni Grčiji je bil dolgo v sporu z rimskim cesarstvom. V neizmerni želji, da bi dobil kakšne zanesljive informacije glede izida spora, se je zatekel po nasvet v delfsko preročišče. Toda dobil je odgovor, ki bi se ga lahko razumelo na dva načina: 1. »Pravim ti, Ajakov sin, da lahko premagaš Rimljane. Šel boš in se vrnil, v vojni ne boš umrl.« 2. »Pravim ti, o, Ajakov sin, Rimljani te lahko premagajo. Šel boš in se ne vrnil, v vojni boš umrl.« Pir je orakelj raje razumel na prvi način in se spustil v vojno z Rimom. Bil je bridko poražen.

Staroveški oraklji so bili zaradi takih primerov poznani po svoji nejasnosti in skrivnostnosti. Kaj pa biblijske prerokbe? Nekateri kritiki trdijo, da v Bibliji zapisane prerokbe niso nič boljše od orakljev. Ti kritiki razmišljajo, da so biblijske napovedi samo bistroumna napovedovanja prihodnjih dogodkov, ki so jih izrekli zelo pametni, pronicljivi opazovalci, navadno iz razreda duhovnikov. Ti ljudje naj bi zgolj iz izkušenj oziroma po svojih posebnih zvezah predvideli naravni razvoj določenih dogodkov. Primerjajmo zdaj značilnosti biblijskih prerokb in orakljev, tako bomo laže prišli do pravilnega sklepa.

Nasprotja

Zaščitni znak orakljev je bila dvoumnost. V Delfih so bili denimo odgovori izgovorjeni nerazločno. Zato so jih morali duhovniki razložiti in sestaviti izreke, ki jih je bilo mogoče različno razlagati. Klasičen primer tega je odgovor, ki ga je dobil lidijski kralj Krez. Ko je za nasvet vprašal v preročišču, mu je bilo rečeno: »Če Krez prestopi Halis, bo uničil mogočen imperij.« »Mogočen imperij«, ki je bil pokončan, je bil v resnici njegov lasten! Ko je namreč Krez prestopil reko Halis, da bi vdrl v Kapadokijo, ga je porazil Perzijec Cir.

V ostrem nasprotju s poganskimi oraklji pa so biblijske prerokbe znane po svoji točnosti in jasnosti. Zgled tega je denimo prerokba o padcu Babilona, ki je zapisana v Izaijevi biblijski knjigi. Kakih 200 let, preden se je to zgodilo, je prerok Izaija podrobno in točno napovedal, da bo Medo-Perzija strmoglavila Babilon. V prerokbi je odkril, da bo osvajalcu ime Cir, ter razodel sámo strategijo zavzetja: da bodo posušili obrambni rečni jarek in v utrjeno mesto vstopili skozi odprta vrata. Vse to se je točno izpolnilo. (Izaija 44:27–45:2) Pravilno je prerokoval tudi to, da bo Babilon nazadnje povsem nenaseljen. (Izaija 13:17–22)

Oglejmo si tudi, kako jasno je bilo opozorilo, ki ga je objavil prerok Jona: »Še štirideset dni, in Ninive bodo razdejane!« (Jona 3:4) Tu ni nikakršne dvoumnosti! Sporočilo je bilo tako pretresljivo in neposredno, da je ljudstvo v Ninivah takoj »verovalo Bogu, in razglasili so post in se oblekli v raševino«. Ker so se pokesali, Jehova takrat nadnje ni privedel nesreče. (Jona 3:5–10)

Oraklje so izrabljali tudi za to, da so z njimi politično vplivali na druge. Tako so vladarji in vojaški voditelji pogosto navajali razlage, ki so jim ustrezale, da so pospeševali svoje osebne koristi in podvige, ter si tako nadeli »plašč božanskosti«. Božja preroška sporočila pa so bila izrečena ne oziraje se na osebne dejavnike.

Ponazorimo: Jehovov prerok Natan se ni obotavljal pokarati kralja Davida, ki je grešil. (2. Samuelova 12:1–12) Ko je desetrodovnemu Izraelovemu kraljestvu vladal Jeroboam II., sta preroka Ozea in Amos tega upornega kralja ter njegove pomagače ostro pograjala za njihovo odpadniško ravnanje in sramotenje Boga. (Ozea 5:1–7; Amos 2:6–8) Zlasti ostro je bilo opozorilo, ki ga je Jehova sporočil kralju po preroku Amosu: »Z mečem vstanem zoper hišo Jeroboamovo.« (Amos 7:9) Jeroboamova hiša je bila zatrta. (1. kraljev 15:25–30; 2. letopisov 13:⁠20)

V preročiščih so večinoma prerokovali za plačilo. Kdor je plačal več, mu je bilo prerokovano tisto, kar mu je prijalo. Ljudje, ki so se obračali k delfskim preročiščem, so drago plačevali sporočila, ki so bila brez vrednosti, in tako Apolonov tempelj ter pripadajoče zgradbe polnili z velikimi dragocenostmi. Biblijske prerokbe in opozorila pa so bila v nasprotju s tem dana povsem brezplačno in nepristransko, in to ne glede na položaj ali premoženje človeka, ki so mu bila namenjena, kajti pravega preroka se ni dalo podkupiti. Prerok in sodnik Samuel je zato lahko iskreno vprašal: »Komu sem iz roke vzel podkupnino in zatisnil oko nasproti njemu?« (1. Samuelova 12:3, SSP)

Po orakljih je bilo mogoče vprašati le na določenih krajih, zato se je posameznik moral pošteno potruditi in precej prepotovati. Navadnemu človeku je bila večina teh krajev skrajno težko dostopna, saj so stali na lokacijah, kot sta Dodona na gori Tomaros v Epiru in Delfi v gorati osrednji Grčiji. V taka preročišča so običajno lahko prihajali po nasvete bogov le bogati in vplivni. »Volja bogov« se je poleg tega razodevala le nekaj dni v letu. Živo nasprotje pa je Bog Jehova, ki je svoje preroške poslance pošiljal naravnost k ljudem, da so jim oznanili prerokbe, ki so jih potrebovali. Med judovskim pregnanstvom v Babilonu je denimo Bog imel vsaj tri preroke, ki so služili med njegovim ljudstvom – Jeremija v Jeruzalemu, Ezekiel med pregnanci in Daniel v prestolnici babilonskega imperija. (Jeremija 1:1, 2; Ezekiel 1:1; Daniel 2:⁠48)

Oraklje so ljudje navadno prejeli zasebno, tako da so lahko njihovo razlago izrabili v svojo korist. Biblijske prerokbe pa so bile izrečene v javnosti, tako da so lahko sporočilo slišali vsi in razumeli njegov pomen. Prerok Jeremija je velikokrat javno govoril v Jeruzalemu, čeprav je vedel, da njegovega sporočila niso marali niti voditelji niti tamkajšnji prebivalci. (Jeremija 7:1, 2)

Danes se oraklje obravnava kot del antične zgodovine. Za ljudi, ki živijo v teh težavnih časih, nimajo uporabne vrednosti. Nobeden od teh izrekov ne obravnava naših dni ali naše prihodnosti. Opazno drugače pa je z biblijskimi prerokbami. Te so del ‚Božje besede, ki je živa in silovita‘. (Hebrejcem 4:12, Ekumenska izdaja) Že izpolnjene biblijske prerokbe nam kažejo vzorec, kako Jehova ravna z ljudmi, ter razodevajo glavne značilnosti njegovih namenov in osebnosti. Zraven tega se morajo pomembne biblijske prerokbe še izpolniti v bližnji prihodnosti. Kar je pred nami, apostol Peter opisuje takole: »Novih pa nebes [nebeško mesijansko kraljestvo] in nove zemlje [pravično človeško družbo] pričakujemo po obljubi njegovi [Božji], v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:⁠13)

Ta kratka primerjava biblijskih prerokb in krivoverskih orakljev vas je morda pripeljala do podobnega sklepa, kakršen je zapisan v knjigi z naslovom The Great Ideas: »Kar se tiče predvednosti smrtnega človeka, se hebrejski preroki zdijo edinstveni. V nasprotju s poganskimi vedeževalci ali napovedovalci prihodnosti [. . .] njim ni treba nekih posebnih veščin ali priprav za to, da bi se dokopali do božanskih skrivnosti. [. . .] Njihove preroške izjave se, nasprotno od sporočil preročišč, zdijo jasne. Vsaj namen je, kot je videti, razodeti – ne pa skriti – Božji načrt o stvareh, saj Bog sam želi, da bi ljudje vnaprej vedeli, kam jih vodi pot previdnosti.«

Ali boste zaupali biblijskemu prerokovanju?

Biblijskemu prerokovanju lahko zaupate. Pravzaprav lahko na Jehovu in spolnjevanju njegove preroške besede gradite svoje življenje. Biblijsko prerokovanje ni mrtev zapis že izpolnjenih napovedi. Mnoge v Svetem pismu zapisane prerokbe se izpolnjujejo sedaj ali pa se bodo uresničile v bližnji prihodnosti. Sodeč po preteklosti, smo lahko povsem prepričani, da se bodo tudi te izpolnile. Ker se osredinjajo na naše dni in zajemajo našo najbližjo prihodnost, je dobro, če jih upoštevamo.

Z gotovostjo lahko zaupate biblijski prerokbi, napisani v Izaiju 2:2, 3: »Zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše GOSPODOVE trdno postavljena na vrhu drugih gorá [. . .] In mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro GOSPODOVO, [. . .] da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih!« Danes se milijoni v resnici pridružujejo Jehovovemu vzvišenemu čaščenju in se učijo hoditi po njegovih stezah. Ali boste izkoristili priložnost, da o Božjih poteh izveste še kaj več ter si pridobite točno spoznanje o njem in njegovih namenih, da bi tako lahko hodili po njegovih stezah? (Janez 17:⁠3)

Uresničitev neke druge biblijske prerokbe zahteva od nas hitro ukrepanje. Psalmist je glede bližnje prihodnosti zapel tele preroške besede: »Hudodelniki bodo iztrebljeni [. . .] Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več, in ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode.« (Psalm 37:9, 10) Kaj je po vašem treba, da bi se ognili uničenju, ki čaka hudobne, tudi tiste, ki se posmehujejo biblijskim prerokbam? Isti psalm odgovarja: »Kateri pa upajo v GOSPODA, bodo dedovali deželo.« (Psalm 37:9, SSP) Upati v Jehova pomeni, da brezpogojno zaupamo njegovim obljubam in svoje življenje uravnavamo po njegovih merilih. (Pregovori 2:21, 22)

Kakšno bo življenje, ko bodo zemljo dedovali tisti, ki upajo v Jehova? Zopet biblijske prerokbe odkrivajo, da je pred poslušnim človeštvom sijajna prihodnost. Prerok Izaija je napisal: »Tedaj izpregledajo oči slepim in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in nemega jezik bo prepeval; zakaj privrele so v puščavi vode in potoki v samoti.« (Izaija 35:5, 6) Apostol Janez pa je zapisal naslednje zagotovilo: »[Jehova] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo. In rekel je sedeči na prestolu: [. . .] Piši, ker te besede so resnične in zveste.« (Razodetje 21:4, 5)

Jehovove priče vedo, da je Biblija knjiga zanesljivih prerokb. In popolnoma se strinjajo z bodrilom apostola Petra: »Imamo besedo proroško tem trdnejšo; in prav delate, da pazite nanjo kakor na svetilnico, ki sveti v temnem kraju, dokler ne prisije dan in danica vzide v srcih vaših.« (2. Petrov 1:19) Iz srca upamo, da bodo prelepe stvari, ki jih za prihodnost obetajo biblijske prerokbe, opogumile tudi vas!

[Okvir/slike na strani 6]

DELFSKO PREROČIŠČE je bilo najbolj sloveče v antični Grčiji.

Od vdihavanja omamnih hlapov je svečenica padla v ekstazo

[Slike]

Svečenica je sedela na trinožniku in prerokovala

Njeni glasovi naj bi vsebovali razodetja boga Apolona

[Vir slike]

Trinožnik: From the book Dictionary of Greek and Roman Antiquities; Apolon: The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck

[Slika na strani 7]

Na napovedi delfskega preročišča se nikakor ni bilo mogoče zanesti

[Vir slike]

Delfi, Grčija

[Slike na strani 8]

Biblijskemu prerokovanju glede novega sveta lahko popolnoma zaupate