V iskanju zanesljivih napovedi

MAKEDONSKI kralj, ki je zaslovel kot Aleksander Veliki, je kmalu po ustoličenju leta 336 pr. n. š. obiskal delfsko preročišče v osrednji Grčiji. V svojih načrtih je meril zelo visoko: osvojiti je hotel večino takratnega sveta. Želel pa si je božansko zagotovilo, da bo njegovo veliko dejanje uspelo. Po neki legendi se ravno tistega dne, ko je obiskal Delfe, tamkajšnje svečenice ne bi smelo spraševati za nasvet. Ker pa Aleksander ni hotel oditi brez odgovora, je vztrajal in silil svečenico, naj mu prerokuje. Ta je nejevoljno vzkliknila: »Joj, otrok, tebe se ne da premagati!« Mladi kralj je to razumel kot pozitivno znamenje, ki mu obljublja zmagovalni vojaški pohod.

Aleksander pa bi o izidu svojega pohoda zvedel še veliko več, če bi raziskal prerokbe, zapisane v Danielovi biblijski knjigi. Te so izredno točno napovedale njegova bliskovita osvajanja. Izročilo pravi, da je Aleksander navsezadnje le imel priložnost videti, kaj je o njem zapisal Daniel. Po besedah judovskega zgodovinarja Jožefa so makedonskemu kralju ob njegovem prihodu v Jeruzalem pokazali Danielovo prerokbo – verjetno 8. poglavje te knjige. (Daniel 8:5–8, 20, 21) Po poročilih naj bi prav zaradi tega Aleksandrova uničevalna vojska mestu prizanesla.

Naravna človekova potreba

Vsak človek, naj je kralj ali navaden človek, naj je živel v preteklosti ali pa živi danes, čuti potrebo po zanesljivih napovedih glede prihodnosti. Ljudje kot razumna stvarjenja preučujemo preteklost, se zavedamo sedanjosti in se vneto zanimamo za prihodnost. Tako je, kot pravi kitajski pregovor: »Kdor bi lahko predvidel, kaj bo čez tri dni, bi bil bogat več tisoč let.«

V vseh dobah so milijoni skušali pokukati v prihodnost tako, da so se za mnenje obračali k nečemu, kar je bilo po njihovem božansko. Za zgled se spomnimo starih Grkov. Imeli so na desetine svetih preročišč, denimo v Delfih, Delosu in Dodoni, kamor so hodili spraševat svoje bogove glede političnega ali vojaškega razvoja dogodkov, pa tudi glede osebnih stvari, kot so potovanje, zakonska zveza in otroci. K duhovnemu svetu se po teh preročiščih niso zatekali za vodstvo le kralji in vojaški voditelji, temveč celi rodovi in mestne države.

V našem času se je po besedah nekega profesorja »naenkrat pojavila množica organizacij, ki se posvečajo preučevanju prihodnosti«. Kljub temu se mnogi nočejo ozirati na edini točni vir prerokb – Biblijo. Odločno zavračajo vsakršno možnost, da bi lahko biblijske prerokbe vsebovale prav tiste informacije, ki jih iščejo. Nekateri strokovnjaki gredo tako daleč, da biblijske prerokbe enačijo z napovedmi oziroma oraklji staroveških preročišč. Tudi sodobni skeptiki imajo navadno do biblijskih prerokb polno predsodkov.

Vabimo vas, da sami pregledate naslednje poročilo. Kaj odkriva natančna primerjava biblijskih napovedi in človeških orakljev? Ali lahko biblijskemu prerokovanju bolj zaupate kakor orakljem staroveških preročišč? In ali lahko na biblijskih prerokbah z zaupanjem gradite svoje življenje?

[Slika na strani 3]

Biblija je napovedala Aleksandrova bliskovita osvajanja

[Vir slike]

Cortesía del Museo del Prado, Madrid, Spain

[Slika na strani 4]

Aleksander Veliki

[Vir slike]

Musei Capitolini, Roma

[Navedba vira slike na strani 2]

NASLOVNA STRAN: General Tit in Aleksander Veliki: Musei Capitolini, Roma