Kadar napadejo oboroženi roparji

V IKOYU, bogatem predmestju v zahodni Afriki, se stanovanjske hiše spreminjajo v trdnjave. Mnoge obdajajo po tri metre visoki zidovi, vrhu katerih štrlijo železne konice, skrhano steklo ali bodeča žica. Pri masivnih vrtnih vratih, ki so zavarovana z zapahi, rešetkami, verigami in žabicami, stražijo pazniki. Tudi na oknih so rešetke. Spalnice so od drugih sob ločene z jeklenimi vrati. Ponoči spustijo iz ograde velike pse, nemške ovčarje in rotvajlerje. Temo razsvetljujejo močne luči in ko je vse mirno, se sliši tihe piske računalniških nadzornih sistemov.

Nihče ne dvomi, da je dom treba zaščititi. Časopisni naslovi tožijo: »V občini ropajo oboroženi tatovi«, »Otroci roparji podivjali« in »Poulične tolpe zavzele [neko mestno področje] – panika«. Takšna slika je v mnogih državah. Prav kakor je Biblija napovedala, resnično živimo v nevarnih časih. (2. Timoteju 3:1)

Kriminaliteta, tudi oboroženi ropi, po vsem svetu strmo narašča. Vlade so vse manj zmožne oziroma pripravljene ščititi svoje državljane. Številnejša in bolj oborožena policija je v nekaterih državah slabo opremljena za odzivanje na klice v sili. Največkrat se posamezniki v bližini le neradi vmešajo.

Žrtve se torej ne morejo zanašati na pomoč policije niti na okolico in so prepuščene temu, da se branijo same. V neki državi v razvoju je krščanski starešina dejal: »Če boste začeli kričati, vas bodo roparji pohabili ali pa ubili. Pozabite na pomoč okolice. Če jo dobite, v redu, ampak nikar je ne pričakujte ali pa je kličite; klicati pomoč bi namreč morda pomenilo le klicati še več težav.«

Zaščita in Božja Beseda

Kristjani niso del sveta, vendar so na svetu. (Janez 17:11, 16) Zato tako kot vsi drugi razumno skrbijo za svojo varnost. Vendar pa Božje ljudstvo, drugače kot mnogi, ki ne služijo Jehovu, išče zaščito v okviru krščanskih načel.

V nasprotju z njimi se ljudje v nekaterih afriških državah prizadevajo pred ropom zaščititi z magijo. Vrač stranki naredi rez na zapestju, prsnem košu ali hrbtu. Vreznino ji nato natre s čarobnim napojem, izreče nekaj zakletev in človek naj bi bil varen pred roparskim napadom. Drugi imajo doma talismane ali čarobne napoje in verjamejo, da jim bo takšno »zavarovanje« zagotovilo mir pred razbojniki.

Pravi kristjani pa se ne ukvarjajo z nobeno vrsto magije. Biblija obsoja vsakršni spiritizem in to upravičeno, saj lahko takšno početje ljudi poveže z demoni, prav temi, ki na zemlji pospešujejo nasilje. (1. Mojzesova 6:2, 4, 11) Biblija jasno izjavlja: »Ne pečajte se [. . .] s čaranjem.« (3. Mojzesova 19:26)

Nekateri obupno iščejo varnost tako, da se oborožujejo. Kristjani pa jemljejo resno naslednje Jezusove besede: »Vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.« (Matevž 26:52) Božje ljudstvo je ,prekovalo svoje meče v orala‘ in ne kupuje orožja za zaščito pred ropom ali napadom. (Miha 4:3)

Kako pa je s tem, da si nekdo priskrbi oborožene varnostnike? To je sicer stvar osebne odločitve, toda pomnite, da bi to pomenilo dati orožje v roke nekoga drugega. Kaj bi delodajalec pričakoval od varnostnikov, če bi prišel kak lopov? Ali ne bi od njih pričakoval, naj – da zaščitijo varovane ljudi in posest – če je treba, tatu tudi ustrelijo?

Stališče kristjanov, da magijo in orožje zavračajo kot sredstvo zaščite, je morda v očeh tistih, ki ne poznajo Boga, videti neumno. Toda Biblija nam zagotavlja: »Kdor [. . .] zaupa v GOSPODA, bo obvarovan.« (Pregovori 29:25, SSP) Jehova ščiti svoje ljudstvo kot celoto, ne posega pa v vsak posamezen primer, da bi svoje služabnike obvaroval ropa. Job je bil izredno zvest, vendar je Bog dovolil, da so mu plenilci ukradli črede, hlapci pa izgubili življenje. (Job 1:14, 15, 17) In Bog je dopustil, da je tudi apostol Pavel bil v »nevarnostih od razbojnikov«. (2. Korinčanom 11:26) Toda Bog svoje služabnike uči živeti po načelih, ki zmanjšajo nevarnost, da bi jih kdo oropal. Opremlja jih tudi z znanjem, ki bi jim pomagalo ob napadih roparjev odzvati se tako, da bi zmanjšali možnost poškodb.

Zmanjšati nevarnost ropa

Neki moder mož je pred davnimi časi opazil: »Bogatinu [. . .] sitost ne da mirno spati.« (Propovednik 5:12) Z drugimi besedami, premožni lahko postanejo tako zaskrbljeni nad tem, da ne bi izgubili svojega imetja, da jim skrbi ne dajo spati.

Zaskrbljenost, pa tudi nevarnost ropa, torej lahko zmanjšamo tako, da se ogibamo kopičenja dragega imetja. Navdihnjeni apostol je napisal: »Vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh [bahavo razkazovanje življenjskih sredstev, NW], ni iz Očeta, temuč je iz sveta.« (1. Janezov 2:16) Iste želje, ki spodbujajo ljudi, da kupujejo drage reči, spodbujajo druge, da kradejo. In »bahavo razkazovanje življenjskih sredstev« lahko privablja tiste, ki so nagnjeni h kraji.

Poleg tega, da se trudite biti nevpadljivi, se pred ropom lahko zaščitite tudi tako, da pokažete, da ste pravi kristjan. Če ste do drugih ljubeznivi, pošteni v svojem ravnanju ter dejavni v krščanski strežbi, si lahko v vaši soseščini pridobite sloves dobrega človeka, ki si zasluži spoštovanje. (Galatom 5:19–23) Tak krščanski sloves je lahko veliko večja zaščita kakor orožje.

Kadar pridejo oboroženi roparji

Kaj pa storiti, če roparji vendarle pridejo v vaš dom in se soočite z njimi? Zapomnite si, da je življenje pomembnejše od imetja. Jezus Kristus je dejal: »Ne upirajte [se] hudemu, temuč če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo; in kdor [ti] hoče [. . .] suknjo vzeti, pusti mu tudi plašč.« (Matevž 5:39, 40)

To je moder nasvet. Kristjani sicer nismo dolžni zločincem govoriti o premoženju, vendar če bodo roparji zaznali upor, pomanjkanje sodelovanja ali prevaro, je večja verjetnost, da bodo postali nasilni. Mnogi od njih, ki »so postali brezčutni«, se zlahka začnejo vesti zlobno, brezobzirno. (Efežanom 4:19)

Samuel živi v stanovanjskem bloku. Tatovi so zaprli dostope v stavbo ter ropali stanovanje za stanovanjem. Samuel je slišal streljanje, loputanje vrat, kričanje, jok in stokanje. Pobeg je bil nemogoč. Samuel je ženi in trem sinovom rekel, naj pokleknejo na tla, dvignejo roke, zaprejo oči in čakajo. Ko so roparji prihrumeli, jih je Samuel ogovoril s povešenimi očmi, vedoč, da če bi jim gledal v obraz, bi se ti morda bali, da jih bo lahko kasneje prepoznal. »Pridite noter,« je dejal. »Vzemite kar vas je volja, kar koli. Smo Jehovove priče in se vam ne bomo upirali.« Roparji so osupnili. V približno eni uri je po skupinah prišlo vseh 12 oboroženih mož. Pobrali so nakit, denar in tehnično opremo, toda družine niso pretepli, niti niso po njih udrihali z mačetami, kar so storili drugim v stavbi. Samuelova družina se je zahvalila Jehovu, da so ostali živi.

To pokaže, da lahko žrtve ropa, ki se ne upirajo kraji denarja ali gmotnih stvari, zmanjšajo možnost poškodb.a

Kdaj pa kdaj se lahko kristjan zaščiti pred poškodbami tudi tako, da pričuje. Ko so roparji napadli Adejev dom, jim je ta rekel: »Vem, da vam ni lahko in da ste se zato podali v takšno početje. Kot Jehovove priče verjamemo, da bo nekoč vsak imel dovolj hrane zase in za svojo družino. Pod Božjim kraljestvom bo vsak živel v miru in sreči.« To je umirilo nasilnost roparjev. Eden od njih je rekel: »Žal nam je, da smo prišli v vašo hišo, toda razumeti morate, da smo lačni.« Adeju so sicer oropali premoženje, vendar se tako njega kot njegove družine niso dotaknili.

Ostati miren

V nevarnih okoliščinah ni lahko biti miren, še zlasti če je glavni cilj roparjev ustrahovati žrtve, da bi se jim pokorile. Pomagala nam bo molitev. Naš klic na pomoč, čeprav tih in kratek, Jehova lahko sliši. Biblija nam zagotavlja: »GOSPODOVE oči so uprte v pravične, njegova ušesa v njihovo klicanje.« (Psalm 34:16, SSP, v NW 34:15) Jehova nas sliši in nam lahko da modrost, da v vsakih okoliščinah ravnamo mirno. (Jakob 1:5)

Poleg molitve vam bo pomagalo ohraniti mir tudi, če se že vnaprej odločite, kaj boste in česa ne boste naredili v primeru ropa. V kakšnih okoliščinah se boste znašli, seveda ni mogoče vedeti vnaprej. Vendarle pa je v mislih dobro imeti načela, kakor je dobro poznati varnostne ukrepe za primer, če bi vašo stavbo zajel ogenj. Če razmišljate vnaprej, vam bo to pomagalo, da boste ostali mirni, se ognili paniki in ušli poškodbam.

Božji pogled na ropanje je jasno izražen: »Zakaj jaz, GOSPOD, ljubim pravico, sovražim zlobno plenjenje.« (Izaija 61:8) Jehova je navdihnil preroka Ezekiela, da je ropanje uvrstil med zelo hude grehe. (Ezekiel 18:18) Vendar pa ista biblijska knjiga tudi pokaže, da bo Bog milostno odpustil tistemu, ki se kesa in vrne, kar je nakradel. (Ezekiel 33:14–16)

Čeprav živimo v zločinov polnem svetu, se kristjani veselimo v upanju na življenje pod Božjim kraljestvom, ko ropanja ne bo več. O tem času Biblija obljublja: »[Pripadniki Božjega ljudstva] bodo [sedeli] vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil; kajti usta GOSPODA nad vojskami so govorila.« (Miha 4:4)

[Podčrtna opomba]