Osovraženi zaradi vere

»Sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena.« (MATEVŽ 10:⁠22)

1., 2. Ali lahko poveste nekaj resničnih doživljajev, ki so jih okusili Jehovove priče, ker so živeli po svoji veri?

POŠTENEGA lastnika trgovine s Krete so mnogokrat aretirali in mu večkrat sodili pred grškim sodiščem. Vsega skupaj je bil zaprt več kot 6 let, stran od svoje žene in petih otrok. Na Japonskem so iz šole izključili 17-letnega dijaka, čeprav se je lepo vedel in je bil najboljši učenec v razredu z 42 dijaki. V Franciji so mnogo ljudi nahitro odpustili iz službe, četudi so bili znani po pridnem in vestnem delu. Kaj je skupnega tem resničnim doživljajem?

² Vsi vpleteni so Jehovove priče. Česa pa so »krivi«? V bistvu tega, da živijo po tem, kar verujejo. Omenjeni lastnik trgovine je zaradi poslušnosti Jezusu Kristusu pripovedoval drugim o svoji veri. (Matevž 28:19, 20) Obtožili so ga predvsem na temelju zastarelega grškega zakona, po katerem je spreobračanje kaznivo dejanje. Učenca so izključili, ker mu biblijsko šolana vest ni dovolila sodelovati pri obveznih vajah kenda (japonsko sabljanje). (Izaija 2:4) Odpuščene delavce v Franciji pa so obvestili, da so jih odslovili samo zato, ker so se ti poenačili z Jehovovimi pričami.

3. Zakaj večina Jehovovih prič sorazmerno redko doživi, da bi jim drugi ljudje zadajali kaj zelo hudega?

³ Ti boleči dogodki so tipičen primer tega, kar so Jehovove priče nedavno prestajali v nekaterih državah. Vendar večina Jehovovih prič sorazmerno redko doživi, da bi jim drugi ljudje zadajali kaj zelo hudega. Jehovove priče so po vsem svetu znani po lepem vedenju in zaradi tega slovesa nima nihče upravičenega razloga, da bi jim želel škodovati. (1. Petrov 2:11, 12) Ne snujejo zarot in nikomur ne škodujejo. (1. Petrov 4:15) Prav nasprotno. Trudijo se živeti po biblijskem nauku in biti podložni najprej Bogu, nato pa še svetnim oblastem. Plačujejo davke, ki jih določa zakon, in si prizadevajo ,imeti mir z vsemi ljudmi‘. (Rimljanom 12:18; 13:6, 7; 1. Petrov 2:13–17) Med biblijsko izobraževalnim delom spodbujajo druge, naj spoštujejo zakon, družinske vrednote in moralnost. Mnoge vlade jih, ker so poslušni zakonu, hvalijo. (Rimljanom 13:3) Kljub temu so včasih, kot to kaže uvodni odstavek, tarča nasprotovanja, v nekaterih državah pa tudi vladnih prepovedi. Ali naj bi nas to presenetilo?

,Stroški‘ učenčevstva

4. Kaj je po Jezusovih besedah lahko pričakoval tisti, ki je postal njegov učenec?

⁴ Jezus Kristus je jasno pokazal, kaj vse pomeni biti njegov učenec. »Hlapec ni večji od gospodarja svojega,« je rekel svojim sledilcem. »Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« Jezus je bil osovražen »brez vzroka«. (Janez 15:18–20, 25; Psalm 69:4; Lukež 23:22) In njegovi učenci so lahko pričakovali isto: nasprotovanje brez upravičenega razloga. Jezus jih je večkrat opozoril: »Sovražili vas bodo.« (Matevž 10:22; 24:⁠9)

5., 6. a) Zakaj je Jezus bodoče sledilce spodbujal, naj ,preračunajo stroške‘? b) Zakaj torej ne bi smeli biti zmedeni, ko se srečamo z nasprotovanjem?

⁵ Jezus je zato bodoče sledilce spodbujal, naj ,preračunajo stroške‘ učenčevstva. (Lukež 14:28) Zakaj? Ne zato, da preračunajo, ali naj postanejo njegovi sledilci ali ne, temveč da so odločeni spolniti vse, kar to zajema. Biti moramo pripravljeni, da prestanemo vsakršne preizkušnje oziroma stiske, ki pridejo s to prednostjo. (Lukež 14:27) Nihče nas ne sili, naj bomo Kristusovi sledilci in tako služimo Jehovu. Za to se odločimo prostovoljno in po tem, ko smo se o stvareh seznanili. Že vnaprej vemo, da bomo poleg blagoslovov, ki jih bomo okusili, ko bomo prišli v posvečen odnos z Bogom, doživljali tudi, da nas ,bodo sovražili‘. Ko se torej srečamo z nasprotovanjem, nismo zmedeni. ,Preračunali smo stroške‘ in smo jih povsem pripravljeni plačati. (1. Petrov 4:12–14)

⁶ Zakaj bi kdo, tudi vlade nekaterih držav, hotel nasprotovati pravim kristjanom? Da bi dobili odgovor, si bomo pomagali s preiskavo dveh verskih skupin v prvem stoletju n. š. Obe sta bili osovraženi, vendar zaradi različnih razlogov.

Sovražili so in bili osovraženi

7., 8. Kakšni nauki so odsevali zaničevanje do Nejudov in kakšno držo so Judje zaradi tega razvili?

⁷ V prvem stoletju n. š. je bil Izrael že pod rimsko nadvlado, vajeti judovstva, judovskega verskega sistema, pa so bile večinoma v zatiralskih rokah voditeljev, kot so bili pismarji in farizeji. (Matevž 23:2–4) Ti fanatični voditelji so izkrivili smernice mojzesovske postave glede ločenosti od narodov in zahtevali, naj se Nejude prezira. Tako so ustanovili religijo, ki je pospeševala sovraštvo do Nejudov, v zameno pa vzbudila sovraštvo le-teh.

⁸ Judovskim verskim voditeljem ni bilo težko pridigati, naj se Nejude zaničuje, saj so takratni Judje menili, da so Nejudje pokvarjena stvarjenja. Ti verski voditelji so učili, da Judinja ne sme biti nikoli sama z Nejudi, saj »so [bili] osumljeni pohotnosti«. In Jud ni smel »nikoli ostati sam z njimi, saj so [bili] osumljeni prelivanja krvi«. Mleka, ki ga je namolzel Nejud, niso smeli uporabiti, razen če ni ves postopek opazoval kateri od Judov. Posledica takšnega vpliva voditeljev je bila, da so Judje pričeli kazati vzvišenost in strogo ločenost. (Primerjaj Janez 4:⁠9.)

9. Kakšna je bila posledica doktrin judovskih voditeljev glede Nejudov?

⁹ Takšne doktrine glede Nejudov niso kaj prida prispevale k dobrim odnosom med Judi in Nejudi. Slednji so na Jude pričeli gledati kot na sovražnike vsega človeštva. Rimski zgodovinar Tacit (rodil se je okoli leta 56 n. š.) je rekel, da Judje »na ostalo človeštvo gledajo z vsem sovraštvom nasprotnikov«. Tacit je tudi trdil, da so Nejude, ki so postali judovski proseliti, učili, naj zatajijo domovino ter zaničujejo svojo družino in prijatelje. Judov je bilo ravno dovolj, da so vzbujali strah, in Rimljani so jih večinoma tolerirali. Toda judovski upor 66. n. š. je sprožil ostre protiudarce Rimljanov, ki so se končali z uničenjem Jeruzalema leta 70 n. š.

10., 11. a) Kako naj bi ravnali s tujci po mojzesovski postavi? b) Kaj se naučimo iz tega, kar se je zgodilo z judovstvom?

¹⁰ Koliko se je ta pogled na tujce skladal z obliko čaščenja, začrtano v mojzesovski postavi? Postava je resda spodbujala k ločenosti od narodov, toda s tem je ščitila Izraelce in še posebej čisto čaščenje. (Jozue 23:6–8) Obenem pa je zahtevala, da je s tujci treba ravnati pravično, pošteno in da jih je treba gostoljubno sprejemati, če ti niso očitno kršili izraelskih zakonov. (3. Mojzesova 24:22) Judovski verski voditelji v Jezusovih dneh so s svojim odstopom od razumnega namena, ki je glede tujcev v postavi jasen, razvili obliko čaščenja, ki je netila sovraštvo in bila osovražena. Na koncu je judovski narod prvega stoletja izgubil Jehovovo naklonjenost. (Matevž 23:⁠38)

¹¹ Ali se iz tega lahko kaj naučimo? Seveda. Če bi samopravično in zviška gledali na tiste, ki niso iste vere kakor mi, ne bi prav predstavljali čistega čaščenja Jehova, poleg tega pa mu ta drža ne ugaja. Razmislimo o zvestih kristjanih prvega stoletja. Nekristjanov niso sovražili, niti se niso zbirali k uporu proti Rimu. Vendar so bili kljub temu ,osovraženi‘. Zakaj? In od koga?

Kdo je sovražil zgodnje kristjane?

12. Kako Sveto pismo jasno kaže, da Jezus želi, da bi njegovi sledilci imeli uravnovešen pogled na nekristjane?

¹² Jezus je s svojimi nauki jasno pokazal, da želi, da bi njegovi učenci imeli uravnovešen pogled na nekristjane. Po eni strani je rekel, da bodo njegovi sledilci ločeni od sveta, kar pomeni, da se bodo ogibali stališč in vedenja, ki so nasprotni Jehovovim pravičnim potem. V vojni in politiki so ostali nevtralni. (Janez 17:14, 16) Po drugi strani pa Jezus ni nikoli pridigal, naj se nekristjane zaničuje, temveč je sledilcem zapovedal, naj ,ljubijo svoje sovražnike‘. (Matevž 5:44) Apostol Pavel je kristjane spodbujal: »Ako je lačen tvoj sovražnik, ga nasiti, ako je žejen, ga napoji.« (Rimljanom 12:20) Naročil jim je tudi, naj ,delajo dobro vsem‘. (Galatom 6:⁠10)

13. Zakaj so judovski verski voditelji tako nasprotovali Kristusovim učencem?

¹³ Vseeno pa so Kristusove učence kmalu ,zasovražile‘ tri skupine. Prva so bili judovski verski voditelji. Nič čudnega, da so kristjani kmalu pritegnili njihovo pozornost! Imeli so visoka moralna in značajnostna načela ter so goreče širili sporočilo, ki je ljudi navdajalo z upanjem. Tisoči so zapustili judovstvo in sprejeli krščanstvo. (Dejanja 2:41; 4:4; 6:7) Jezusovi judovski učenci pa niso bili za judovske verske voditelje nič drugega kot le odpadniki! (Primerjaj Dejanja 13:45.) Ti razjarjeni voditelji so menili, da krščanstvo izničuje njihove tradicije, saj je zavračalo celo njihov pogled na Nejude! Slednji so se od 36. n. š. lahko pokristjanili, verovali so lahko isto kakor judovski kristjani in uživali enake krščanske prednosti. (Dejanja 10:34, 35)

14., 15. a) Zakaj so si kristjani nakopali sovraštvo poganskih častilcev? Povejte primer. b) Katera tretja skupina je ,sovražila‘ zgodnje kristjane?

¹⁴ Kristjani so si nadalje nakopali tudi sovraštvo poganskih častilcev. V starem Efezu, na primer, je bilo izdelovanje srebrnih odlitkov templja boginje Artemide donosen posel. Toda ko je tam oznanjeval Pavel, se je odzvalo mnogo Efežanov in ti so zapustili čaščenje Artemide. Trgovina srebrnin se je znašla v nevarnosti, zato so srebrarji povzročili izgrede. (Dejanja 19:24–41) Ko se je krščanstvo razširilo v Bitinijo (sedaj severozahodna Turčija), se je zgodilo nekaj podobnega. Nedolgo po dokončanju Krščanskih grških spisov je bitinijski upravnik Plinij Mlajši poročal, da so templji zapuščeni in da se je zelo zmanjšala prodaja krme za žrtvene živali. Za to so okrivili, pa tudi preganjali, kristjane, saj krščansko bogočastje ni dopuščalo žrtvovanj živali in malikovanja. (Hebrejcem 10:1–9; 1. Janezov 5:21) Jasno je, da so bili s širjenjem krščanstva prizadeti določeni ekonomski interesi, povezani s poganskim čaščenjem. In tisti, ki so izgubili trgovino in denar, so se razburili.

¹⁵ Tretja skupina, ki je ,sovražila‘ kristjane, pa so bili nacionalistični Rimljani. Ti so sprva poznali kristjane kot majhno in morda fanatično versko skupino. Sčasoma pa je že to, da je kdo bil kristjan, postal prestopek, ki so ga kaznovali s smrtjo. Zakaj so na poštene državljane, ki so živeli krščansko, gledali kot na žrtve, primerne za preganjanje in smrt?

Zakaj so v rimskem svetu sovražili zgodnje kristjane?

16. Kako so kristjani ostajali ločeni od sveta in zakaj je to povzročilo, da v rimskem svetu niso bili priljubljeni?

¹⁶ V rimskem svetu so kristjane sovražili predvsem zato, ker so živeli po svoji veri. Na primer, ostajali so ločeni od sveta. (Janez 15:19) Tako niso imeli političnih funkcij in so zavračali vojaško službo. Posledica tega je bila, da so jih »imeli za ljudi, ki so za svet mrtvi, neuporabni za kakršne koli življenjske zadeve,« pravi zgodovinar Avgust Neander. Ne biti del sveta pa je tudi pomenilo, da so se ogibali hudobnih poti pokvarjenega rimskega sveta. »Majhne krščanske skupnosti so s svojo pobožnostjo in spodobnostjo vznemirjale užitkarski poganski svet,« pojasnjuje zgodovinar Will Durant. (1. Petrov 4:3, 4) Rimljani so s preganjanjem in morjenjem kristjanov morda skušali utišati očitajočo vest.

17. Kaj kaže, da je bilo oznanjevalsko delo kristjanov prvega stoletja učinkovito?

¹⁷ Kristjani prvega stoletja so nekompromisno in goreče oznanjevali dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:14) Okoli leta 60 n. š. je Pavel že lahko rekel, da se dobra novica ,oznanjuje vsemu stvarjenju pod nebom‘. (Kološanom 1:23) Na koncu prvega stoletja so Jezusovi sledilci pridobivali v učence po vsem rimskem imperiju – po Aziji, Evropi in Afriki! Pokristjanilo se je tudi nekaj članov »cesarjeve hiše«.a (Filipljanom 4:22) S tem gorečim oznanjevanjem pa so izzvali mržnjo. Neander pravi: »Krščanstvo je med ljudmi vseh slojev vztrajno napredovalo in pretilo, da bo strmoglavilo državno religijo.«

18. Kako je bila izključna vdanost Jehovu jabolko spora med kristjani in rimsko oblastjo?

¹⁸ Jezusovi sledilci so bili izključno vdani Jehovu. (Matevž 4:8–10) Morda je bil ta vidik bogočastja, bolj kot kateri drugi, jabolko spora z Rimom. Rimljani so namreč bili strpni do drugih religij, če so njihovi pripadniki sodelovali tudi pri čaščenju cesarja. Zgodnji kristjani pa v takšnem čaščenju preprosto niso mogli sodelovati. Menili so, da so odgovorni avtoriteti, ki je višja od rimske države, Bogu Jehovu. (Dejanja 5:29) Zaradi tega so na kristjana, ne glede na to, kako je bil v vseh drugih vidikih dober državljan, gledali kot na sovražnika države.

19., 20. a) Od koga so večinoma prihajale zlonamerne govorice, ki so se širile o kristjanih? b) Česa so kristjane po krivem obtoževali?

¹⁹ Zveste kristjane pa so v rimskem svetu ,zasovražili‘ še zaradi nečesa: o njih so se širile zlonamerne govorice in ljudje so tem obtožbam, ki so večinoma prihajale od judovskih verskih voditeljev, zlahka verjeli. (Dejanja 17:5–8) Ko je Pavel okoli 60. oziroma 61. leta n. š. v Rimu čakal na sojenje, ki ga je vodil cesar Neron, so vodilni Judje o kristjanih rekli: »Za to ločino nam je znano, da ji povsod ugovarjajo.« (Dejanja 28:22) Neron je nedvomno slišal obrekljive zgodbe o njih. In poročilo pravi, da je 64. leta n. š., ko so ga obtožili požiga Rima, za grešnega kozla izbral že tako ali tako očrnjene kristjane. To je očitno sprožilo val nasilnega preganjanja, s katerim so bili odločeni, da kristjane iztrebijo.

²⁰ Lažne obtožbe proti kristjanom so bile pogosto mešanica čistih laži in sprevračanja njihovih naukov. Kristjani so verjeli v samo enega Boga in niso častili cesarja, zato so jih označili za ateiste. Ker so v družinah, kjer niso bili vsi kristjani, nekateri nekrščanski člani nasprotovali krščanskim sorodnikom, so kristjane obtožili, da razbijajo družine. (Matevž 10:21) Označili so jih tudi za kanibale in po nekaterih virih je ta obtožba temeljila na sprevrnitvi Jezusovih besed, ki jih je izrekel ob Gospodovi večerji. (Matevž 26:26–28)

21. Zaradi česa dvojega so bili kristjani ,osovraženi‘?

²¹ Rimljani so torej »sovražili« zveste kristjane zaradi dvojega: 1. njihovih na Bibliji temelječih naukov in navad ter 2. lažnih obtožb, ki so se širile o njih. Nasprotniki pa so ne glede na razlog imeli en cilj: zatreti krščanstvo. Preganjanje kristjanov so torej v resnici povzročali nadčloveški nasprotniki, nevidne hudobne duhovne sile. (Efežanom 6:⁠12)

22. a) Kateri primer kaže, da si Jehovove priče prizadevajo ,delati dobro vsem‘? (Glej okvirček na 11. strani.) b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²² Podobno kot zgodnji kristjani so tudi današnji Jehovove priče po raznih deželah ,osovraženi‘. Kljub temu ne sovražijo drugih, ki niso Priče, niti ne netijo vstaj proti vladam. Prav nasprotno. Po vsem svetu so znani po iskreni ljubezni, s katero premoščajo socialne, rasne in etnične pregrade. Zakaj so potem preganjani? In kako se na nasprotovanje odzivajo? Ta vprašanja bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

◻ Zakaj je Jezus bodoče sledilce spodbujal, naj preračunajo stroške učenčevstva?

◻ Kako je prevladujoči pogled na Nejude vplival na judaizem in kaj se iz tega naučimo?

◻ Katere tri skupine so nasprotovale zgodnjim zvestim kristjanom?

◻ Zaradi česa bistvenega so Rimljani »sovražili« zgodnje kristjane?

[Okvir na strani 11]

,Delati dobro vsem‘

Jehovove priče si prizadevajo poslušati biblijski opomin, naj ,delajo dobro vsem‘. (Galatom 6:10) Ljubezen do bližnjega jih vzgibava, da tistim, ki ne verujejo kakor oni, v stiski pomagajo. Leta 1994, ko so bile v Ruandi katastrofalne razmere, so se evropski Priče denimo prijavili, da kot prostovoljci odidejo v Afriko in sodelujejo pri kampanji za pomoč. Hitro so postavili dobro urejena taborišča in poljske bolnišnice, v katerih so lahko pomagali ljudem. Z letalom so dostavili velikanske količine hrane, oblačil in odej. Beguncev, ki jim je ta pomoč koristila, je bilo trikrat več kot tamkajšnjih Prič.

[Slika na strani 9]

Kristjani prvega stoletja so nekompromisno in goreče oznanjevali dobro novico