Kraljestveni oznanjevalci poročajo

Nekdanji nasprotnik spozna resnico

O TEM, da je v Liberiji državljanska vojna, prihaja veliko poročil. V njej je umrlo več kot dvajset tisoč ljudi, stotisoči so morali v izgnanstvo. Kljub takemu trpljenju ljudje poštenega srca še sprejemajo resnico; to kaže tudi naslednja pripoved.

Luteranska cerkev je Jamesa šolala vse od desetega leta naprej. Postal je urednik cerkvenega časopisa in tako je začel pisati proti Jehovovim pričam, čeprav se še nikoli ni z nobenim srečal.

Po določenem času je pustil delo pri cerkvenem časopisu, kupil motel ter ga tudi uspešno upravljal. Ko je tako nekega dne sedel v recepciji, sta se oglasili lepo oblečeni Priči. Ker sta bili tako čedno napravljeni, ju je povabil naprej. Ko sta mu povedali, zakaj sta prišli, je dejal: »Za pogovor pa nimam časa.« Ponudili sta mu naročnino na Stražni stolp in Prebudite se! in naročil se je, samo da se ju je znebil. Revije so prihajale 12 mesecev, pa jih je le odlagal v plastično vrečko, še listkov z naslovom ni odtrgal.

Ker je divjala državljanska vojna, si je spravil denar in dragocenosti v vrečko, da bi jih imel pri roki, če bi moral ob napadu zbežati. Ko je nekega jutra pri zadnjih vratih eksplodirala granata, je panično pograbil vrečko in tekel na življenje in smrt. Skupaj s tisočimi bežečih civilistov je moral mimo številnih nadzornih točk. Na teh pa so nedolžne civiliste često oropali in brez posebnega razloga tudi ubili.

Jamesu so že na prvi nadzorni točki zastavili nekaj vprašanj in mu rekli, naj pokaže, kaj ima v vrečki. Pokazal jim je in tudi sam pogledal vanjo, pa ni mogel verjeti svojim očem. Kar zgrozil se je, v vrečki namreč niso bile dragocenosti. V paniki je pač zgrabil vrečko z nedotaknjenimi Stražnimi stolpi in Prebudite se!. Vojak pa mu je, ko je videl revije in na ovitkih njegovo ime, dejal: »Aha, Jehovova priča si. Vas ne preiskujemo, vemo, da ne lažete.« Vojak je iz vrečke vzel nekaj revij in Jamesu rekel, naj gre.

Enako je bilo še na devetih nadzornih točkah, na vseh so ga poveljniki imeli za Jehovovo pričo in je, ne da bi mu kaj storili, smel naprej. Tako se mu je dobro zdelo, da ni vzel svojih dragocenosti, kajti po vsem, kar je videl, je vedel, da bi ga zaradi imetja bili zagotovo že ubili.

Ko je prišel do zadnje in najbolj strah zbujajoče nadzorne točke, ga je kar zgrozilo, saj je naokoli ležalo veliko trupel. Prestrašen je izgovoril Jehovovo ime. V molitvi je Bogu obljubil, da mu bo, če mu pomaga priti skozi to ubijalsko postojanko, služil do konca življenja.

James je vojakom pokazal vrečko in še enkrat slišal: »Teh ljudi ne preiskujemo.« Njemu pa so rekli: »Eden vaših bratov živi pod tem hribom. Pojdi k njemu.« Po tistem je o Pričah mislil že popolnoma drugače. Takoj je poiskal brata in dogovorila sta se za biblijski pouk s knjigo Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji.a

Že po nekaj dneh pa je zaradi napadov moral spet zbežati. Tokrat je v grmovje pobegnil samo s knjigo Večno živeti! Enajst mesecev ni prišel v stik z nobenim Pričevalcem, in medtem je knjigo preučil petkrat. Nazadnje se je lahko vrnil v mesto in spet je začel preučevati s Pričami ter zelo hitro napredoval. Kmalu se je krstil in sedaj zvesto služi s svojimi duhovnimi brati in sestrami.

[Podčrtna opomba]